Slovenski kulturni praznik in dediščina Franceta Prešerna

Prešeren ni le pesnik; bil je pionir, vizionar in mojster besede, ki je dvignil slovensko poezijo na mednarodno raven. Njegovo delo je živo pričevanje o moči in lepoti slovenskega jezika, ki je zablestel kot dragocen biser sredi evropskega literarnega območja.

Ribnica je imela pomembno vlogo v Prešernovem otroštvu, saj je tu obiskoval osnovno šolo in preživel svoja najnežnejša leta. Tu so bili oblikovani temelji njegovega zgodnjega razvoja kot pesnika in intelektualca. Zato Ribnica ostaja pomemben del zgodbe o Francetu Prešernu.

Eden od njegovih največjih prispevkov je Zdravljica, ki se je z leti prelevila v našo državno himno, ki nas spremlja na najpomembnejših dogodkih in nas združuje kot narod. V njej se odraža njegova globoka miselnost in ljubezen do svobode, ki sovpada z duhom slovenskega naroda.

Kljub cenzuri in težavam v času svojega življenja je Prešeren s svojimi deli osvojil srca generacij in nam pustil neprecenljivo zapuščino. Njegova zapuščina je več kot le spomin; je vodilo, navdih in opomnik, da je kultura tista, ki oblikuje našo identiteto in nas povezuje kot skupnost.

Ob tem prazniku se spominjajmo njegovega izjemnega prispevka ter se zavemo, kako pomembno je ohranjati in negovati našo kulturno dediščino za prihodnje rodove. Svetloba njegovega genija naj še naprej razsvetljuje pot našega naroda skozi umetnost, poezijo in kulturo.

Ob obleževanju slovenskega kulturnega dneva, je na predpraznični dan največjega kulturnega praznika, javne institucije v Ribnici v preobleki Franceta Prešerna obiskal Janez Rus, ki je z recitalom Prešernovih pesmi ponovno obudil čase v katerih je živel France Prešeren. Recital Prešernovih pesmi pa bo potekal tudi na dan kulture, 8. februarja, ob 17.00 uri v Rokodelskem centru Ribnica.