Občina Ribnica
Gorenjska cesta 3
1310 Ribnica
Gorenjska cesta 3
1310 Ribnica
ID za DDV: 61623059
120 letnica prihoda vlaka v Ribnico
120 letnica prihoda vlaka v Ribnico
16. 9. 2013
47
Ribnica, 12.9.2013
Devetnajsto stoletje slovi kot stoletje železnic, saj železnica v tem obdobju postane vodilni simbol napredka in modernizacije. Prihod vlaka pomeni tudi pomemben mejnik v načinu razmišljanja, ker približa svet in spremeni dimenzijo časa in prostora.
Proga proti Kočevju naj bi imela predvsem gospodarski značaj, saj bi odprla pot do nahajališč rjavega premoga v Kočevju in hkrati pospešila izvoz lesa in lesnih izdelkov s Kočevskega in Ribniške doline. Prvotne načrte je preprečil finančni zlom dunajske borze leta 1873. Na realizacijo je bilo potrebno počakati še nadaljnjih dvajset let. Dela za progo Grosuplje–Kočevje so se začela 22. maja 1892 v Velikih Laščah. Slavnostno odprtje približno 76 kilometrov dolge proge je bila 27. septembra 1893, medtem ko je redni promet stekel 28. septembra 1893.
Ob prihodu železnice v Ribnico se je veliko obetalo, načrti o razvoju in napredku kraja so bili drzni in smeli. Ribnica se je temu primerno olepšala. Z ribniške postaje se je izvažalo seno, les, drva, govedo, svinje, fižol, predvsem pa je bila pomembna za razvoj suhe robe in krošnjarstva. Korist od železniškega prometa so imeli v prvi vrsti veliki lastniki gozdov, ki so na ta način les lahko izvažali na širši evropski trg.
Med drugo svetovno vojno je bila proga pogosto poškodovana, kljub temu pa je ves čas obratovala. Po drugi svetovni vojni je bil na dolenjski železnici ponovno uveden tovorni in potniški promet. V 50-ih in 60-ih letih so po progi vozili potniški, nabiralni in direktni tovorni vlaki. Iz Kočevskega rudnika so vozili premog, en vagon so namenili pošti, drva so vozili v Ljubljano, celulozo za papir pa v Medvode in Krško. V Ortneku so nalagali les, suho robo in celo plemensko živino, ki so jo potem prodajali v Grčijo. V Ortnek pa so z vlakom vozili vino, vole in prašičke. V letih med 1958 in 1966 je promet na progi Grosuplje – Kočevje stagniral. Potniški promet je stalno upadal in se je v tem času zmanjšal za 66 odstotkov. Tovorni promet pa se je pričel občutno manjšati po letu 1963. Leta 1967 je bil na kočevski progi ukinjen potniški promet.
Vendar je tudi tovorni promet upadal, še bolj pa je nazadoval, ko se je leta 1978 dokončno zaprl Kočevski rudnik in so tudi tovor iz bližnjih tovarn v Ribnici preusmerili na cestni promet. Vsake toliko so se zopet pojavili načrti za ponovno oživitev proge, vendar ni prišlo do realizacije. Leta 2008 pa se je pričelo z obnovo proge, saj po direktivi Evropske unije mora Skladišča naftnih derivatov Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve v Ortneku imeti kvalitetno prometno povezavo, ki jo omogoča le železniški tir z dovolj veliko osno obremenitvijo. Dela so v teku.
Podrobno predstavitev obnove železniške proge na relaciji Grosuplje – Kočevje je na tiskovni konferenci 12.9.2013 predstavil vodja projekta Miha Grah.
Devetnajsto stoletje slovi kot stoletje železnic, saj železnica v tem obdobju postane vodilni simbol napredka in modernizacije. Prihod vlaka pomeni tudi pomemben mejnik v načinu razmišljanja, ker približa svet in spremeni dimenzijo časa in prostora.
Proga proti Kočevju naj bi imela predvsem gospodarski značaj, saj bi odprla pot do nahajališč rjavega premoga v Kočevju in hkrati pospešila izvoz lesa in lesnih izdelkov s Kočevskega in Ribniške doline. Prvotne načrte je preprečil finančni zlom dunajske borze leta 1873. Na realizacijo je bilo potrebno počakati še nadaljnjih dvajset let. Dela za progo Grosuplje–Kočevje so se začela 22. maja 1892 v Velikih Laščah. Slavnostno odprtje približno 76 kilometrov dolge proge je bila 27. septembra 1893, medtem ko je redni promet stekel 28. septembra 1893.
Ob prihodu železnice v Ribnico se je veliko obetalo, načrti o razvoju in napredku kraja so bili drzni in smeli. Ribnica se je temu primerno olepšala. Z ribniške postaje se je izvažalo seno, les, drva, govedo, svinje, fižol, predvsem pa je bila pomembna za razvoj suhe robe in krošnjarstva. Korist od železniškega prometa so imeli v prvi vrsti veliki lastniki gozdov, ki so na ta način les lahko izvažali na širši evropski trg.
Med drugo svetovno vojno je bila proga pogosto poškodovana, kljub temu pa je ves čas obratovala. Po drugi svetovni vojni je bil na dolenjski železnici ponovno uveden tovorni in potniški promet. V 50-ih in 60-ih letih so po progi vozili potniški, nabiralni in direktni tovorni vlaki. Iz Kočevskega rudnika so vozili premog, en vagon so namenili pošti, drva so vozili v Ljubljano, celulozo za papir pa v Medvode in Krško. V Ortneku so nalagali les, suho robo in celo plemensko živino, ki so jo potem prodajali v Grčijo. V Ortnek pa so z vlakom vozili vino, vole in prašičke. V letih med 1958 in 1966 je promet na progi Grosuplje – Kočevje stagniral. Potniški promet je stalno upadal in se je v tem času zmanjšal za 66 odstotkov. Tovorni promet pa se je pričel občutno manjšati po letu 1963. Leta 1967 je bil na kočevski progi ukinjen potniški promet.
Vendar je tudi tovorni promet upadal, še bolj pa je nazadoval, ko se je leta 1978 dokončno zaprl Kočevski rudnik in so tudi tovor iz bližnjih tovarn v Ribnici preusmerili na cestni promet. Vsake toliko so se zopet pojavili načrti za ponovno oživitev proge, vendar ni prišlo do realizacije. Leta 2008 pa se je pričelo z obnovo proge, saj po direktivi Evropske unije mora Skladišča naftnih derivatov Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve v Ortneku imeti kvalitetno prometno povezavo, ki jo omogoča le železniški tir z dovolj veliko osno obremenitvijo. Dela so v teku.
Podrobno predstavitev obnove železniške proge na relaciji Grosuplje – Kočevje je na tiskovni konferenci 12.9.2013 predstavil vodja projekta Miha Grah.
V okviru praznovanj 120 let proge LJUBLJANA-KOČEVJE v Ribnici pripravljamo v sodelovanju z Muzejem Ribnica tudi priložnostno razstavo. Odprtje je predvideno za 24. septembra 2013 v prostorih Rokodelskega centra Ribnica.
