KAKO JE RIBNICA DOBILA IME?

Bajka o nastanku Ribnice

Sedanja Ribniška dolina je bila nekoč ogromno jezero. V njem je bilo veliko rib – velikih in majhnih. Med njimi je živela tudi zlata ribica. Bila je krasotica.
V Veliki gori pa je takrat živel velikan, ki je bil močan in orjaški. Podnevi je spal, ponoči pa je hodil lovit ribe na jezero. Zlata ribica mu je pri lovu pomagala, s tem da je svetila. Ker v Suhi krajini ni bilo vode, so hodili k jezeru ponjo. Nekoč, ko so prišli zajemat, so z njo zajeli tudi zlato ribico. Vrgli so jo med kamenje, kjer je okamnela. Velikan se je zbudil iz spanja in je šel kot ponavadi lovit. Zlata ribica mu ni prišla svetit. Iskal jo je, a je ni našel. Tedaj se je strašno razjezil, lomil je stene in jih metal v jezero. Vse je izruval, kar mu je prišlo pod roke: drevesa in grmovje. V jezeru so nastale velike rupe, kamor je odtekla voda.

Jezero je tako izginilo, na dnu pa je ostalo mnogo rib. Iz vseh krajev so ljudje hodili ponje z vozovi, zato je ta kraj dobil ime – RIBNICA. V spomin na ta dogodek ima Ribnica še danes v svojem grbu ribo.

Riba v grbu naj bi bila poseben znak ribarstva, in zaradi tega sta se največji potok in naselbina poimenovala Ribnica, v širšem pomenu pa cela dolina, ki ima pet potokov in mnogo studencev. Možno je, da so se prvi naseljenci ukvarjali z ribištvom ali pa so bili po večini ribiči, iz česar se je potem preko oznake Ribičani razvilo ime Ribničani (ribiči – Ribičani – Ribničani).