Gospodarstvo

Povezave:
VEM | Območna obrtno-podjetniška zbornica Ribnica

Upravna enota Ribnica | Regijska štipendijska shema

Pregled razvitosti gospodarstva v preteklem obdobju

Gospodarstvo občine je imelo v vsem povojnem obdobju tipično industrijski značaj. Večina vseh prihodkov se je ustvarila v industriji, kjer je bilo tudi največ zaposlenih. Ribniško gospodarstvo je v sedemdesetih in osemdesetih letih beležilo izjemne rezultate. Vodilni panogi sta bili lesna in kovinsko predelovalna. Prva je bila vezana zlasti na jugoslovanski trg, druga pa vzhodna klirinška tržišča. Prelomni dogodki v začetku devetdesetih let (zlom vzhodnih ekonomij, vojna na Balkanu, zaplemba premoženja v bivših jugoslovanskih republikah in prekinitev blagovnih ter denarnih tokov) so usodno vplivali tudi na ribniško gospodarstvo. Sledila so težka leta od 1992 do 1996, ki so rezultirala v nizu stečajev (Riko, Evrotrans, Tekstilna tovarna Jurjevica, obrati Pletenine, Konfekte,..) in v težkem dohodkovnem in likvidnostnem poslovanju drugih podjetij. Posledica je bila vidna tudi v veliki stopnji registrirane brezposelnosti; saj se je povzpela v letih 1993 –1996 na okoli 30 odstotnih točk. Gospodarska situacija se je začela po letu 1997 ponovno oživljati, indeksi industrijske rasti so začeli naraščati. Zaključil se je stečaj podjetja Riko in nastalo je več gospodarskih družb, ki so deloma nadaljevale obstoječe posle, nekatere pa so začele s popolnoma novimi programi. Na drugi strani pa se je začela krepiti tudi zasebna iniciativa, ki je rezultirala v zasebnem podjetništvu.
Gospodarska situacija je v letu 2000 prvič v samostojni Sloveniji pripeljala do ustvarjenega pozitivnega rezultata poslovanja ribniškega gospodarstva. Občina se je tudi po drugih pokazateljih približala državnemu povprečju in se uvrstila med območja v Sloveniji brez posebnih razvojnih problemov. Tako je tudi v letu 2011, saj se je občina v skladu z vladno uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin uvrstila med povprečno razvite občine.

Pregled nekaterih gospodarskih kategorij po letih

Zaposlenost

Pregled gibanja zaposlenosti je razviden iz tabele 1. Stopnja registrirane brezposelnosti se je iz skoraj 30% konec leta 1993 počasi zmanjševala in približevala republiškemu povprečju. Najnižja je bila v letu 2007, ko je znašala 4,9 %. .

Podatki o zaposlenosti, nezaposlenosti  v Občini Ribnica

Tabela 1: Pregled zaposlenih po delovnem mestu – povprečje

Leto Delovno aktivno prebivalstvo Zaposlene osebe Samozaposlene osebe – brez kmetov kmetje
2000 2.955 2.516 269 170
2001 2.973 2.538 270 165
2002 2.936 2.470 273 193
2003 2.962 2.538 270 154
2004 3.000 2.559 266 175
2005 3.036 2.613 259 164
2006 3.072 2.651 257 164
2007 3.242 2.814 253 175
2008 3.300 2.863 260 177
2009 3.214 2.771 274 169
2010 3.694 3.207 326 161

Vir: SURS, Statistične informacije, SI-STAT podatkovni portal,  http://www.stat.si

Pregled gibanja zaposlenosti je razviden iz tabele 1. Iz gibanja zaposlenosti vidimo, da se v zadnjih letih povečuje število delovno aktivnega prebivalstva, prav tako tudi skupno število zaposlenih. Število samozaposlenih oseb (samostojnih podjetnikov posameznikov, oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost) se je v obdobju 2000-2007 nekoliko zmanjšalo, nato se je začelo povečevati, največji porast je zabeležen ravno v letu 2010.

Tabela 2: Pregled stopnje registrirane  brezposelnosti v Upravni enot Ribnica v obdobju 1993 – 2010 ter Občini Ribnica obdobju 2001-2010 v primerjavi s slovenskim povprečjem

Datum Občina Ribnica Upravna enota Ribnica Slovenija
12/1993   29,3 14,4
12/1994   25,7 14,4
12/1995   28,6 13,9
12/1996   28,2 13,9
12/1997   18,7 14,4
12/1998   14,3 14,5
12/1999   13,4 13,6
12/2000 12,1 12,1 12,0
12/2001 10,3 10,2 11,8
12/2002 11,1 11,2 11,3
12/2003 8,1 7,8 11,0
12/2004 8,2 7,7 10,4
12/2005 8,9 8,7 8,4
12/2006 6,8 6,4 8,6
12/2007 4,9 5,1 7,3
12/2008 5,1 5,2 7,0
12/2009 7,5 7,6 10,3
12/2010 8,3 8,7 11,8

Vir: SURS, Statistične informacije, SI-STAT podatkovni portal,  http://www.stat.si

Tabela 2 prikazuje gibanje stopnje registrirane brezposelnosti. Glede na to, da sta bili iz Občine Ribnica izločeni Občina Loški Potok in Občina Sodražica, so prikazani podatki tako za Upravno enoto Ribnica, kot tudi za Občino Ribnica.

Stopnja registrirane brezposelnosti se je iz skoraj 30% konec leta 1993 počasi zmanjševala in približevala republiškemu povprečju. Od  leta 2003 dalje je stopnja registrirane brezposelnosti padla pod republiško povprečje, kar je ugoden pokazatelj, še posebej je razvidna večja razlika v zadnjih dveh letih, ko na gospodarstvo vpliva recesija.

Več o informacij o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov ter o trgu delovne sile v letu 2009 v Občini Ribnica je dostopnih v tem dokumentu, ki ga je pripravila GZS.

priponka_pdfGospodarstvo izkaznica 2009

Kmetijstvo

Kmetijstvo tudi uvrščamo med gospodarske panoge. Dohodek, ki se ustvari v kmetijstvu, je precej manjši kot v nekmetijskih panogah. Veliko vlogo imajo že sedaj kmetijske subvencije, ki se izplačujejo preko nacionalnega proračuna, pomembno vlogo v prihodnosti pa bodo morala imeti tudi nepovratna sredstva EU.

Nekaj ugotovitev za kmetijstvo v Ribnici:

  • S kmetijstvom se ukvarja pretežno starejše prebivalstvo, mlajši se zaposlujejo in izobražujejo za poklic v drugih, neagrarnih sektorjih. Vprašljivo je tudi nasledstvo kmetij.

V starostni sestavi gospodarjev na družinskih kmetijah prevladujejo starejši gospodarji, kar je razvidno tudi iz tabele 3:

Tabela 3: Starostna sestava gospodarjev na družinskih kmetijah v občini Ribnica

Skupaj gospodarji 549 I (skupaj = 100)
Pod 35 let 15 2,7
Med 35 in 44 let 56 10,2
Med 45 in 54 let 89 16,2
Med 55 in 64 let 125 22,8
Nad 64 let 264 48,1

Vir: Popis kmetijskih gospodarstev 2000

Zaskrbljujoče je stanje, da je skoraj polovica kmečkih gospodarjev stara nad 64 let.

  • Nizka izobrazbena raven gospodarjev na kmetijah, podatki so po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000.

Tabela 4: Družinske kmetije gospodarjev po šolski izobrazbi na območju Občine Ribnica

Skupaj gospodarji 549 I (skupaj = 100)
Brez izobrazbe 37 6,7
Osnovnošolska izobrazba 282 51,4
Poklicna izobrazba 142 25,9
Srednješolska izobrazba 73 13,3
Višja, visoka, univerzitetna, podiplomska izobrazba 15 2,7

Vir: Popis kmetijskih gospodarstev 2000

Več kot polovica vseh gospodarjev na kmetijah ima samo končano osnovno šolo.

  • Pereč problem je razdrobljenost posesti, kar je razvidno tudi iz tabele 5.

Tabela 5: Pregled števila in velikost parcel po krajevnih skupnostih

Območje Povprečno število
zemljišč/ha
Povprečna velikost parcele v arih
KS Ribnica 24 4,2
KS Velike Poljane 16 6,3
KS Dolenja vas 20 5
KS Sveti Gregor 6 16,7

Vir: Raziskovalna naloga Kljun, Mihelič, Opuščanje kmetijske dejavnosti v ribniški občini

Podatki so še pred izvedenimi komasacijami v KS Dolenja vas in delu KS Ribnica.

Slabše naravne razmere na nekaterih predelih ovirajo intenzivnost in razvoj kmetijstva. Zato je na območju občine razširjena živinoreja, ki močno prevladuje nad poljedelstvom. Med živinorejo je prevladujoča govedoreja, zlasti pridelava in prodaja mleka in mesa.

  • V občini se pojavljajo velike razlike v intenzivnosti kmetijstva po krajevnih skupnostih. Najbolj izstopajoča v neintenzivnosti kmetijske dejavnosti je KS Dolenja vas, s povprečno obdelanimi njivami v velikosti 21 arov ter le dvema glavama goveda na kmetijo. Tudi število kmetij, ki oddajajo mleko je najmanjše. Najbolj intenzivni pa sta KS Velike Poljane in Sveti Gregor. V KS Velike Poljane je največje število goveda na kmetijo (19), v KS Sveti Gregor pa 9 glav goveda na kmetijo. V teh krajih, zlasti na območju Slemen, je marsikje živinoreja še glavni vir dohodka. To pa ne drži za vse kraje ob magistralni cesti iz okolico mesta Ribnica.
  • Posledica razparceliranosti, opuščanja kmetovanja pa je tudi vse bolj očitno zaraščanje njiv in travnikov, kar hkrati povečuje število divjadi, ki delajo kmetom škodo in se zaradi tega še dodatno opuščajo njivske površine.

Zavedati se je potrebno, da na območju občine Ribnica kmetijstvo že dolgo časa ni več glavni vir dohodka prebivalstva na podeželju. To je dejavnost, ki vse bolj spremlja oziroma dopolnjuje druge dejavnosti, kot sta obrt in podjetništvo. Večina ljudi se ukvarja s kmetijstvom le po službi ali drugi redni zaposlitvi. Kmetijstvo pa pridobiva nove funkcije, to je naravi prijaznejše bio in ekološko kmetovanje, ohranjanje kulturne krajine, ki je pogoj za razvoj turizma ipd. Na drugi strani je potrebno s podporo in posluhom države in lokalne skupnosti zagotoviti pogoje in pomoč, da bi se vsaj nekaj mladih ljudi odločilo, da bodo s kmetijsko dejavnostjo intenzivno ukvarjali. Samo tako se bo lahko kmetijstvo obdržalo in zaživelo.

V tabeli  je podan še zbirni pregled podatkov o kmetijskih gospodarstvih in kmetijskih kulturah, zbran na podlagi popisa kmetijskih gospodarstev v RS v letu 2000.

Tabela 6: Popis kmetijskih gospodarstev v občini Ribnica v letu 2000

Kmetijska kultura oz. živali Površina v ha oz. št. Živali Število kmetij
Pšenica 10 73
Njive skupaj 171 519
Intenzivni sadovnjaki 0 0
Kmečki sadovnjaki 101 509
Travniki in pašniki 2.572 588
Govedo lastno 2.353 351
Govedo drugega 14 2
Prašiči 302 39

Vir: Popis kmetijskih gospodarstev v RS v letu 2000, Statistični urad RS

Komasacije na območju Občine Ribnica

Občina Ribnica je nastopala kot pobudnik uvedbe komasacij, in sicer:

  • komasacija Prigorica – Dolenja vas, v velikosti nad 400 ha, kjer je bilo pred uvedbo postopka 4800 parcel oz. v povprečju kar 12 na lastnika. Komasacija se je začela na osnovi pravnomočne odločbe (pravnomočna 5.7.2002) v oktobru 2002 in zaključila z odločbo o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju v juliju 2004. Posest nad zemljišči je nastopila z 1.10.2004 po končani vegetacijski dobi 2004. Odločba je postala v večjem delu pravnomočna, ko je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razdružilo v posebno obravnavo dele, na katerih so potekali pritožbeni oziroma drugi instančni postopki. Komasacijski udeleženci so postali lastniki zemljišč z vpisom pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v zemljiško knjigo.

Predmet investicije je bila samo komasacija in projektna dokumentacija. Ureditev potne mreže pa je ukrep, ki bo sledil predvidoma v letu 2011, po pridobitvi sredstev s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  

  • Komasacija Nemška vas pa se je začela na osnovi pravnomočne odločbe (17.7.2003) in na osnovi uspešno rešene vloge za sofinanciranje s strani MKGP v jeseni 2003. Zaključila se je z izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada v januarju 2005. Posest in možnost obdelave je tu nastopila takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi zemljišč. Komasacija v Nemški vasi je bila po obsegu območja in po številu lastnikov bistveno manjša (40 ha, 91 lastnikov, 464 parcel), tudi potna mreža je v glavnem vzpostavljena.

 

  • Komasacija Sajevec je bila začeta na podlagi pravnomočne odločbe o uvedbi komasacije (25.2.2009). Komasacijsko območje je veliko 95 ha, povprečno število parcel pa je 7,75 na hektar. Občina Ribnica je v juniju 2011 prejela odločbo o pravici do sredstev, na podlagi katere je upravičena do 195.051,07 EUR za izvedbo komasacije. Izbira izvajalca za izvedbo komasacije ter pričetek del se bo izvedel še v letu 2011.

 

  •  Komasacija Bukovica je bila začeta na podlagi pravnomočne odločbe o uvedbi komasacije (22.4.2009). Komasacijsko območje je veliko 36 ha, povprečno število parcel pa je 7,6 na hektar. Občina Ribnica je v juniju 2011 prejela odločbo o pravici do sredstev, na podlagi katere je upravičena do 95.427,20 EUR za izvedbo komasacije. Izbira izvajalca za izvedbo komasacije ter pričetek del se bo izvedel še v letu 2011.

 

Pripravila:
Darja But, univ. dipl.ekon.
Posodobitev podatkov:
Tatjana Dečman-Žagar, Alenka Henigman, Irena Marn

Pri pripravi informacije so bili uporabljeni naslednji viri:

  • Podatki o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov z območja občine Ribnica, posredovani z Agencija RS za javnopravne prihodke in storitve po zaključnih računih za leto 2006 ter podatki FI-PO zbirka finančnih podatkov po zaključnih računih  na AJPES spletni strani
  • Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002
  • Statistični urad Republike Slovenije, Statistične informacije, http://www.stat.si
  • Delovni zvezek Urada za makroekonomske analize in razvoj, št. 8/ letnik IX/ 2000
  • Republiški zavod za zaposlovanje, Letna poročila
  • Kljun K., Mihelič A.,Opuščanje kmetijske dejavnosti v ribniški občini, raziskovalna naloga, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana, 2000/2001