Ljudje ribniške doline

Bojan Adamič, Slovenski skladatelj in dirigent
( *Ribnica 1912, +Ljubljana 1995 )

Pokaži opis »

 

Bojan Adamič

Bojan Adamič

Rodil se je v Ribnici 9. avgusta 1912. Na njegovo rojstno hišo danes spominja v steno vzidana tabla in napis: V tej hiši je bil rojen Bojan Adamič, 1912 – 1995, skladatelj in dirigent.

V Ribnici je obiskoval deško ljudsko šolo. Leta 1921 se je njegova družina preselila v Ljubljano. Ta je ostala njegov dom do konca njegovega življenja. Tu je tudi pridobil svojo glasbeno izobrazbo, na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral iz klavirja in trobente leta 1941.

Že pred drugo svetovno vojno ga je jazz močno zaznamoval, zato ni čudno, da je po vojni ustanovil profesionalni Plesni orkester RTV Ljubljana (današnji Bing Beng RTV Slovenija) in bil njegov dirigent do leta 1980. Vodil in dirigiral je številne orkestre širom Evrope, bil je stalen gost dirigent Doma JLA v Beogradu in raznih koncertov zabavne glasbe.

Do upokojitve je bil tudi vodja glasbene produkcije Radia Slovenija in predsednik Društva slovenskih skladateljev.

Mojster Adamič je postal utemeljitelj in vizionar slovenske zabavne glasbe, popevke in šansona. V središču njegovega ustvarjanja pa je bila tudi filmska in scenska glasba.

Poleg številnih prestižnih nagrad omenimo Prešernovo nagrado za življenjsko delo, nagrado Frana Milčinskega – Ježka RTV Slovenije, Župančičevo nagrado. Leta 1992 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletne zasluge na glasbenem področju.

Klicali so ga mojster in bil je gentlmen. Bil je zelo ljudski, a samosvoj in originalen, trmast in klen borec. Cenil je znanje, a tudi originalnost in improvizacijo. Bil je vizionar in optimist. In bil je pred časom »Svetlobna leta pred drugimi«, kar ni bilo lahko, ampak prej obratno. Razbijal je tabuje, bil je korak naprej ter hkrati ugajal množicam, kar je zagotovo odlika največjih genijev.”

(vir: Zven maske, fotografske mojstrovine Bojana Adamiča, Aleš Gačnik in Stanka Gačnik, Ptuj 2003)

Janez Podboj, duhovnik in poljudni pisatelj
( *Ribnica 1848, †1910 )

Pokaži opis »

 

Janez Podboj

Janez Podboj

Podboj se je kot duhovnik in poljudni pisatelj vseskozi počutil vnetega Slovenca z besedo in dejanjem. Trudil se je v posojilnici, se navduševal za gospodarska in izobraževalna društva, z veliko vnemo je nastopal tudi kot govornik.

Podboj je vseskozi rad pisal, čeprav velikih stvari od njega nimamo. Največ je kratkih podlistkov, šaljivih povestic in sporočil s potovanj. Na raznih krajih je objavljal ribniške smešnice in vesele zgodbe, vendar je imel navado, da se pod svoje delo ni podpisoval.

Njegova največja zasluga je, da je zapisal ribniško himno Urban iz Ribnice.

Peter Kozler, pravnik, gospodarstvenik, geograf, kartograf in politik
( * 1824 Koče pri Kočevski Reki, + 1879 Ljubljana) 

Pokaži opis »

Peter Kozler

Peter Kozler

Kozler je svoje življenjsko delo namenil pravu, geografiji in politiki. Leta 1848 je skupaj z Antonom Globočnikom na podlagi kranjskega deželnega grba določil belo – modro – rdečo trobojnico kot slovenski znak – zastavo. Bil je tudi soustanovitelj Slovenskega zbora Slovenije, društva, ki si je postavilo za cilj, da vse pokrajine, koder stanujejo Slovenci, združijo v eno upravno celoto – zedinjeno Slovenijo. Istočasno pa je mislil na izdajo zemljevida teh pokrajin, vendar je izdajo leta 1853 preprečila dunajska politika Bachovega absolutizma. Zemljevid je tako izšel šele leta 1864, pokazal pa je, “kako daleč beseda slovenska seže”. Zbral je tudi okrog 5000 slovenskih krajevnih imen. Njegov trud je bil poplačan, ko je dobil priznanje enega prvih znanstvenih zavodov na svetu iz Sankt Peterburga. Kozler je veliko pripomogel k delovanju Slovenske matice, ki ni imela na začetku velikega uspeha z izdajanjem knjig. Poklonil ji je namreč toliko zemljevidov, kolikor bo imela prvo leto članov. Hkrati ji je poklonil tudi vse avtorske pravice za tiskanje zemljevida.

Kozler je mnogo pisal v Novice, in sicer pod psevdomimom P. Slemenski. Ime si je nadel po gorskem slemenu, na katerem stoji Sv. Gregor, od Ribnice oddaljen okrog 10 kilometrov.

Ignacij Merhar, organizator slovenskega gasilstva
(*1856, Prigorica pri Ribnici, † 17. september 1944, Prigorica) 

Pokaži opis »

Ignacij Merhar

Ignacij Merhar

Organizator slovenskega gasilstva, prvi, ki je na Slovenskem prelomil z nemškim poveljevalnim jezikom. Sestavil je slovenska povelja namesto nemških, ki so bila tedaj obvezna za vsa društva. Leta 1880 je nastopil v Ljubljani na veliki gasilski svečanosti, kjer je svoji četi poveljeval slovensko in povzročil veliko narodno navdušenje. Sestavil je tudi vadnik, ki je bil velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskega gasilstva, saj je z njim prebil led ne le v strokovnem, temveč tudi v narodnostnem pogledu. Nemci in njim privrženi gasilci so do slovenskega poveljevanja zavzeli zelo negativno stališče. Slovensko poveljevanje se je uveljavilo največkrat šele z izstopom vseh Nemcev in nemškutarjev iz društev, boj pa je bil končan šele konec druge svetovne vojne.

Peter Kozina, gospodarstvenik
(*1876 Ribnica, † 1930, Ribnica) 

Pokaži opis »

Peter Kozina

Peter Kozina

Gospodarstvenik, ustanovitelj tovarne PEKO v Tržiču, ljubitelj umetnosti (prenovil je nekdanjo Zoisovo palačo v Ljubljani), je bil rojen v Dolenji vasi pri Ribnici.

Jožef Rudež, etnograf, graščak in mecen
(1793 – 1846 ) 

Pokaži opis »

Jožef Rudež

Jožef Rudež

Etnograf, graščak in mecen je bil rojen v Ribnici in tu tudi umrl.

Na Dunaju je bil njegov mentor Kopitar, ki ga je navajal k treznemu gledanju in delavnem življenju, ga spodbujal k pisanju in opozarjal na sodobno pomembno literaturo. V ribniškem gradu si je sistematično uredil “slovansko knjižnico”. Kot etnograf se je Rudež izkazal s svojim spisom o Kočevarjih, njegova dognanja so služila za izhodišče vsem poznejšim etnografom.

Bil je prvi zapisovalec ljudskih pesmi v Ribniški dolini in spada med najstarejše zapisovalce na Slovenskem. Njegova zbirka obsega 26 narodnih pesmi, med njimi je tudi Lepa Vida, po kateri je Prešeren prepesnil svojo Lepo Vido.

Jože Petek, fotoreporter
(*1912 Ribnica, +1945 Nad Ločami v Zgornji Savinjski dolini) 

Pokaži opis »

Jože Petek

Jože Petek

Kot fotoreporter 14. divizije NOV je s fotografsko kamero spremljal in ovekovečil dogodke druge svetovne vojne. Na filmski trak je posnel boje od Turjaka do Mašuna in Grahovega, od Velikih Lašč do Kočevja in sam pohod 14. divizije na Štajersko.

Dr. Ivan Šušteršič, politik
( *Ribnica 1863, +1925 Ljubljana) 

Pokaži opis »

Ivan Šušteršič

Ivan Šušteršič

Politik, zadnji kranjski deželni glavar. Leta 1890 je bil med ustanovitelji Katoliškega političnega društva, ustanovil in zorganiziral je Slovensko ljudsko stranko in jo vodil.V dunajskem parlamentu je kmalu igral vodilno vlogo, saj je njegova stranka leta 1907 imela v njem 17 poslancev. Tudi v deželnem zboru je po l. 1908 Šušteršič dobil vodilno vlogo, ko so SLS volitve prinesle absolutno večino. Leta 1912 je postal deželni glavar, obdržal pa je tudi državnozborski mandat, kljub dotlej veljavnemu načelu o nezdružljivosti obeh funkcij. Verjetno slovenski poslanci niso imeli nikoli takšne veljave na Dunaju kot takrat, ko jih je vodil prav Šušteršič.

Dr. Matevž Šmalc, prevajalec, esejist, literarni kritik, jezikoslovec
(*Ribnica 1888 – Ljubljana 1960) 

Pokaži opis »

Matevž Šmalc

Matevž Šmalc

Bil je prevajalec, esejist, literarni kritik, jezikoslovec in prvi tajnik Slovenske univerze.

Od 1964 do smrti upravnik znanstvene pisarne SAZU, sodeloval je pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika in pri etimološkem slovarju. Šmalc je bil zelo nadarjen poliglot, saj je obvladal angleščino, francoščino, italijanščino, slovanske jezike in švedščino. Slovel je kot duhovit sobesednik in estet.

Dr. Jože Rus,geograf in zgodovinar
(* Ribnica 1888, + Buchenwald 1945) 

Pokaži opis »

Jože Rus

Jože Rus

Geograf in zgodovinar je svoje obsežno znanstveno delovanje pričel leta 1918 z regionalno – geografsko študijo s posebnim ozirom na kraške hidrografske pojave. Med leti 1919 – 1922 je v Beogradu sodeloval kot član komisije pri izdelovanju zakonskih osnutkov za upravno razdelitev države na oblasti, v narodni skupščini pa kot ekspert v geografsko-statističnih vprašanjih. Leta 1924 se je vrnil v domače kraje in se zaposlil v Licejski knjižnici v Ljubljani.

Med njegove najboljše spise šteje Jedro kočevskega vprašanja, Kočevski zbornik 1939. V to študijo je poleg geografske vključil tudi zgodovinsko in etnografsko problematiko, v kateri se je pokazal kot izvrsten poznavalec nekdanjih in novodobnih socialnih gospodarskih razmer na Dolenjskem.

Zanimali so ga tudi etnografski problemi, povezani z zgodovinskim razvojem domačih obrti, tako je leta 1930 izdal spis Suha roba, brihtna Ribnica in široki svet. Temu spisu so sledili še drugi, kot npr. Vaške table in imena, Lesna domača obrt in Suha roba ali ribniški mali človek.

Rusa je leta 1944 okupatorjeva policija priprla in ga odgnala v Dachau, nato pa v Buchenwald, kjer naj bi zaradi izčrpanosti umrl. Druga trditev je ta, da naj bi bil ubit.

Dr. Janez EV. Krek, sociolog, politik, časnikar, organizator in pisatelj
(* Sveti Gregor 1865, +Ljubljana 1917) 

Pokaži opis »

Janez EV. Krek

Janez EV. Krek

Sociolog, politik in časnikar, organizator in pisatelj. Njegovo delo je imelo za cilj zaščititi malega kmeta in delavca ter nasprotovanje germanizaciji na Slovenskem. Bil je najbolj zavzet pristaš ideje, da se državno-pravno združijo vsi južni Slovani. Krek je bil dolga leta državni poslanec v dunajskem parlamentu, njegova zahteva je bila, da je potrebno demokratizirati vse javno življenje, zavzemal se je celo za samoupravljanje delavcev v podjetjih. Najbolj dognano in najobsežnejše je Krekovo delo SOCIALIZEM. Krek se je kot prvi med duhovniki v monarhiji izrekel za splošno in enako volilno pravico.

Dr. Zmaga Kumer, slavistka in muzikologinja
(*Ribnica 1924 – ) 

Pokaži opis »

Zmaga Kumer

Zmaga Kumer

Po osnovni izobrazbi slavistka in muzikologinja je pol stoletja življenja posvetila intenzivnim znanstvenim raziskavam slovenskega ljudskega pesemska izročila. Zlasti uspešno je predstavila slovensko ljudstvo pesemsko izročilo in dosežke slovenske etnomuzikologije mednarodni strokovni javnosti. Zmaga Kumer je stopila na znanstveno pot že po diplomi leta 1947 na današnjem glasbenonarodopisnem inštitutu SAZU in tam delovala vso svojo aktivno dobo. Zmaga Kumer ima kot najplodovitejša raziskovalka slovenskega pesemskega izročila za seboj impozanten opus več kot 20 knjig in več kot 200 razprav v slovenskem in drugih jezikih, namenjenih tako ožjemu, strokovnemu, kot širšemu, poljudnemu bralstvu.

S knjigo Ljudska glasba med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini predstavila naše kraje kot domovino bogatega izročila ljudske glasbe. Avtorica je z magnetofonom obiskala vse vasi tega področja in nabrala čez 600 primerov godčevskih, svatbenih, pustnih, godovnih, dekliških, fantovskih, vojaških, otroških, mrliških, nabožnih in koledniških pesmi ter opisala plese, ki so znani v Ribniški dolini. Njena knjiga opozarja tudi na druge etnografske značilnosti, podaja pa tudi opise zgodovinskega in gospodarskega razvoja posameznih krajev.

Leta 1998 je dr. Zmaga Kumer prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo.

Jakob Petelin Gallus, skladatelje
( * Ribnica 1550, + Praga 1591 ) 

Pokaži opis »

Jakob Petelin Gallus

Jakob Petelin Gallus

Sodi v vrsto največjih in vodilnih skladateljev. Rojen je bil v Ribnici, kjer se mu je kot pevcu na koru začela ustvarjalna pot, ki ga je kot nadarjenega pevca najprej vodila v ljubljansko stolnico, leta 1574 pa ga je muzikalna nadarjenost pripeljala v cerkveni zbor na Dunaju. Da bi se temeljiteje izobrazil v glasbi, je veliko potoval po Avstriji, Moravski, Češki in Šleziji.

Bil je zelo plodovit ustvarjalec, njegovo delo obsega 16 maš, veliko spevov za 2 – 24 glasov, vseh njegovih kompozicij je 517. Njegovim spevnim melodijam je prisluhnila vsa Evropa, uvedel se je v široke plasti pevcev in ljubiteljev glasbe. Teme je rad jemal iz znanih ljudskih pesmi.

Stanislav Škrabec, jezikoslovec in nabožni pisec
( *Hrovača pri Ribnici 1844, +Ljubljana 1918 ) 

Pokaži opis »

Stanislav Škrabec

Stanislav Škrabec

Jezikoslovec in nabožni pisec se je po osnovni šoli v Ribnici in gimnaziji v Ljubljani odločil za redovniški poklic. Večino življenja je preživel v samostanu Kostanjevica v Gorici. Njihova bogata knjižnica je imenovana po njem.

Škrabčevo jezikoslovno delo je raznovrstno. Obsega glasoslovje, akcentuacijo, oblikoslovje, skladnjo, stilistiko, besedotvorje, pravorečje, pravopis in jezikovno politiko. Jezikovno delo je začel leta 1870 z razpravo O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi. Skoraj 30 let je urejeval znano nabožno in jezikoslovno revijo Cvetje z vrtov sv. Frančiška in na njenih platnicah objavljal svoje jezikoslovne spise. Utrjeval je normo slovenskega knjižnega jezika in jo utemeljeval predvsem s knjižnim jezikom protestantov 16. stol. in govorom osrednje Slovenije. Njegovo delo je bilo začetek poenotene zborne govorne norme slovenskega jezika.

Leta 1920 so na rojstno hišo v Hrovači vzidali reliefno spominsko ploščo, 1970 pa je Klub starih goriških študentov odkril ploščo na samostanu v Kostanjevici.

V počastitev 80-letnice njegove smrti je Ribnica leta 1998 praznovala Škrabčevo leto, v okviru katerega so se dogajale kulturne, jezikoslovne in bogoslužne prireditve, višek dogajanja pa je bilo odprtje njegove rojstne hiše – muzeja. V tem letu se je tudi glavni trg v Ribnici poimenoval po njem.

Dr. Franc Jaklič, duhovnik
( *Andol pod Sv. Gregorjem 1892, + 1967 Milwaukee ZDA ) 

Pokaži opis »

Franc Jaklič

Franc Jaklič

Po poklicu je bil duhovnik, z vso vnemo pa se je posvečal pisateljevanju. Njegovo delo predstavlja okoli 300 svetniških življenjepisov, njegovo najpomembnejše delo, kateremu se je posvetil z vso vnemo, je Baragov življenjepis, ki je izšel pri Mohorjevi družbi kot reden letni knjižni dar za leto 1931. Ob izidu knjige je veljala splošna sodba, da je bila to najlepša in najbolj bogata mohorska knjiga za tisto leto.

Jaklič se je lotil tudi življenjepisa afriškega misijonarja Knobleharja, urejeval je razne liste in pisal zanje članke. Leta 1948 se je odpravil v Argentino, kjer je nadaljeval raziskovanje Baragovega življenja, in sicer s posebnega vidika za razglasitev blaženega v Rimu.

Luka Knafelj, mecen
(* Ribnica 1621, +Gross Russbachau, Avstrija 1671) 

Pokaži opis »

Mecen, rojen v Ribnici. Njegova poslednja volja je bila, da se iz njegovega premoženja oblikuje štipendijski sklad, ki naj bi pomagal na dunajski univerzi študirajočim Kranjcem. Skozi več kot 200 let je bila Knafljeva podpora za mnoge Slovence pomemben, če ne edini vir sredstev, skozi 18., 19. in 20. stoletje je omogočila študirati več kot 1200 študentom. Od ugotovljenih imen je več kot tretjina imen Slovencev, ki so kasneje aktivno posegli v slovensko kulturno in politično življenje, npr. Jernej Kopitar, Friderik Baraga, Miha Kastelic, France Prešeren, Simon Jenko, Ivan Tavčar, Oton Župančič…