Naselitev Ribnice

Doslej najstarejša znana poselitev doline sodi v pozno bronasto dobo, v čas kulture žarnih grobišč, med obdobjema 1300 in 900 pred našim štetjem. Domnevo o poselitvi tega področja v tem obdobju je leta 1981 potrdilo odkritje naselbine na nizkem griču v Žlebiču, ob regionalni cesti Ljubljana – Kočevje. Domnevo sta dokazovala tudi že odlomek bronastega meča, ki je bil najden leta 1896 ob kopanju jarka ob Bistrici v Žlebiču, ter zakladna najdba, od katere sta se ohranila bronasta sekira in kos surovega brona, kar je takratni človek v strahu pred negotovostjo zakopal nekje v okolici Ribnice.

Naslednje obdobje, železna doba, je za seboj pustilo tipično naselbinsko strukturo tega časa – gradišča, ki so stala na dobrih razglediščih nad dolinami. Vsekakor najmarkantnejše gradišče je stalo na ledini pri cerkvi sv. Ane v Mali gori na višini 930 metrov in ga je obdajal trojni nasip.

Čas rimskih osvajanj v drugi polovici 1. stoletja pred našim štetjem je pustil sledove tudi v Ribniški dolini, čeprav nimamo veliko materialnih dokazov. Iz antičnega obdobja je znana le naključna najdba novca z glavo rimskega cesarja Hadrijana v Veliki gori.

Za obdobje preseljevanja ljudstev in propad zahodnega rimskega cesarstva leta 476 kot tudi za obdobje življenja Slovanov v novi domovini nimamo neposrednih materialnih dokazov.

Klikni za ogled panorame Ribniške doline