Ribničanka, zadnja čarovnica na Kranjskem

11. maja se Ribnica spominja dogodka, ki ji ni ravno v čast. Na ta dan, leta 1701, je bila namreč obsojena svojih domnevnih dejanj Marija Češarek, zadnja čarovnica na Kranjskem.
V Ribnici sta se odvijala dva procesa proti čarovnicam. Ohranil se je zapisnik zadnjega procesa, oz. kot je v njem navedeno, “krvava pravda o zadevah Marije Češarkove, Lucije Kersničevke in Skončarice”.
Procesi so si bili med seboj podobni. Namen je bilo doseči priznanje obtoženke, da je povezana s hudičem, se z njim telesno združuje, ga časti in se udeležuje čarovniških shodov. Dolgotrajno zasliševanje, ki je potekalo po izdelanih obrazcih, pregledovanje telesa, ali ni mogoče na njem kakšnega hudičevega znamenja, in mučenje, je ponavadi doseglo svoj namen – obtoženkino priznanje. Če obtoženka ni priznala svojih dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je hudič prišel po njeno dušo.
Mučenje obtoženih moških in žensk je obsegalo več stopenj, zanj pa so se posluževali različnih orodij, ki so jih imenovali kar čarovniški stol. Na njem so obtoženca, ki ni takoj priznal svojih dejanj, stiskali, raztezali, vili in žgali. To mučenje je bilo tako strašno, da ni nič čudnega, da je obtoženec priznal vse, česar so ga obtožili, in odšel v smrt, ki jo je spočetka dočakal na vislicah, od 14. stoletja dalje pa na grmadi.
Proces proti Mariji Češarkovi se je začel 30. aprila in je trajal do 11. maja. Zasliševanje je bilo zelo dolgotrajno, iz zapisnika pa izvemo, da je bila Marija Češarkova poročena noseča ženska, mati že šestih otrok, stara okoli 40 let. Na začetku je zanikala čarovniška dejanja, zato so jo 6. maja posadili na čarovniški stol, na katerem je priznala, da je čarovnica in da se je čarovništva naučila od oseb, ki so bile sežgane pred njo. Te osebe so jo pod pazduho namazale s posebnim mazilom, izdelanim iz hostij in otroških srčec, to pa jim je omogočilo, da so se dvignile v zrak in odletele na goro Klek, koder se je plesalo, pilo, jedlo in čaralo. Obtoženka je naštela tudi osebe, ki so se udeleževale teh shodov na Kleku, med njimi tudi duhovnika od Nove Štifte. Priznala je, da je delala točo in škodo pri setvi, saj se čarovnice v času setve spremenijo v ptiče in v predpasnik prestrezajo vse tisto zrnje, ki ga vrže sejalec naprej, tako da požene le tisto seme, ki pada zadaj za sejalcem.
Čez dva dni se je krvava sodba proti Češarkovi končala, nato pa se je začela pravda proti Luciji Kersničevi, stari okrog 60 let. Tudi ona je spočetka vse tajila, po 22 – urnem trpinčenju pa je tudi ona priznala vse obtožbe, poslana je bila nazaj v ječo, koder pa so jo našli mrtvo z zavitim vratom.
9. maja je bila Mariji Češarkovi napovedana smrt. Bila je pozvana h kesanju in pokori. 11. maja so jo obsodili po “božji postavi in cesarskih zakonih”, in sicer, da naj se odpelje na navadno morišče in tam s cesarskim mečem obglavi. Njeno truplo in truplo Kersničeve naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel.
O usodi Skončarice nam spisi ne povedo, tudi ni podatkov o kakšni drugi pravdi, zato obstaja mnenje, da je bila Marija Češarkova zadnja, ki je bila na Kranjskem sežgana na grmadi.

Klikni za ogled panorame Ribniške doline