Ribničani zapuščajo svojo dolino

Ribničani zapuščajo svojo dolino

Ribničani zapuščajo svojo dolino

Od druge polovice 19. stol. dalje je Evropo zajel val odhajajočih, kateremu se na prelomu v 20. stoletje pridruži čedalje večja slovenska tisočglava množica, ki se najprej naseljuje izven slovenskih etničnih meja, se širi v Zahodno Evropo in čez lužo v Ameriko. Klicu “V AMERIKO!” se odzove tudi nekaj tisoč prebivalcev iz Ribniške doline.

Velika večina arhivskega gradiva, ki bi nam pokazalo, kdo je kam potoval in kdaj, je na žalost izgubljenega. Najstarejši podatek, ki dokazuje, da so se prebivalci Ribniške doline selili, izseljevali ali vsaj potovali, in je iz domačih arhivov, je prošnja nekega Pogorelza z dne 29. januarja 1859. Pogorelz je bil rojen leta 1813, njegov poklic nam ni znan, kam je potoval pa ni zapisano. Za leto 1859 sta ohranjeni še dve takšni prošnji – Johan Tanko iz Ribnice št. 36 je zaprosil za potno dovoljenje za Piemont, Lombardijo, Srbijo ter Ogrsko, 19. septembra pa je za potovanje v Srbijo zaprosil Franz Peteln iz Ribnice št. 130. Iz teh listin ni moč razbrati, ali gre za dejansko izseljevanje ali samo za potovanje oz. krošnjarjenje.

Na slovenskem prostoru so morala okrajna glavarstva od leta 1892 dalje ugotavljati vzroke in obseg izseljevanja. Nalogo zbiranja konkretnih podatkov so prepustila posameznim občinam, deželno predsedstvo pa je nato dvakrat letno obvestilo notranje ministrstvo na Dunaju, koliko Kranjcev je odšlo. Iz poročil lahko ugotovimo, da se je izselil skoraj vsak četrti Slovenec, kar polovica izseljencev pa je bila z Dolenjske. Najvišji odstotek izseljenih beleži ravno Okrajno glavarstvo Kočevje (OGK), kamor je spadalo tudi županstvo Ribnica, saj je OGK predstavljalo kar 23 % vseh odseljenih s Kranjske.

V obdobju med 1892 – 1931 se je iz OGK izselilo 76.195 ljudi. Koliko jih je šlo v posameznih letih, pa nam govori spodnja razpredelnica:

1892 -604 1903 -1132
1893 -766 1904 -703
1894 -ni podatkov 1905 -1326
1895 -75 (samo za 1. polletje) 1906 -994
1896 -963 1907 -1540
1897 -449 1908 -384
1898 -566 1909 -951
1899 -938 1910 -1239
1900 -617 1911 -574
1901 -1048 1912 -888
1902 -1220 1913 -859 (samo za 1. polletje)

Kar nekaj raziskovalcev izseljencev je v svojih delih opisalo tudi ribniške izseljence. Tako je M. Klemenčič v svojem delu “Slovenes of Cleveland” zapisal, da se prebivalci Notranjske, ki v največ primerih prihajajo iz Ribnice, naseljujejo na vzhodnem delu 55. ulice in St. Clair Avenue. Tudi M. Drnovšek v knjigi “Usodna privlačnost Amerike” omenja isto naselbino in pravi, da je leta 1906 samo ob cesti St. Clair stanovalo 1082 Slovencev, ki so v večini primerov prišli iz žužemberškega in ribniškega območja; zahodni del ceste so imenovali Žužemberk, vzhodni pa Ribnica. To naselbino v svojih pismih omenja tudi Frank Česen, čigar zapuščino hrani arhiv Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU v Ljubljani. Česen piše: “Tako smo na primer v Clevelandu imeli naselbini Žužemberk in Ribnico. Ob sobotah so šli fantje po gostilnah plesat in punce plavšat, ki so jih gostilničarji dobili iz starega kraja, da so jim delale kšeft. Ko so bili že v rožcah, se je med Žužemberčani in Ribničani vnel prepir in pretep zaradi deklet, ki je marsikoga spravil v špehkamro. Auf biks in razgrajanje se je večkrat nadaljevalo tudi zunaj na cesti. Zato ni čudno, da so jih domačini po strani gledali.” Ribničani so si 6. februarja 1913 na St.Clairju v Clevelandu v državi Ohio ustanovili tudi društvo z imenom Ribnica.

Klikni za ogled panorame Ribniške doline