Grad

Dvorišče Ribniškega gradu

Dvorišče Ribniškega gradu

Prvi posestniki ribniške graščine so bili po Valvasorju gospodje Ribniški. Vendar pa tudi sam Valvasor nima natančnih virov in je šele za leto 1524 dobil enega od te družine – Janeza Ribniškega.

Po drugih podatkih naj bi bili prvi ribniški lastniki že v 11. stoletju plemeniti Žovneški. Kot smo že omenili v poglavju Prve omembe Ribnice, je Katarina Žovneška prinesla za doto ribniško graščino.

Prvi znani gospodarji Ribnice so bili Turjačani, ki so izpričani za leto 1220. Po smrti Konrada so Ribnico dobili v fevd leta 1245 Ortenburžani. Leta 1263 sta si Friderik in Henrik Ortenburška razdelila posest in Henrik je na Kranjskem prejel poleg gradov Jama in Kamen tudi Čušperk in Ribnico s posadkami, imetjem in vsem pripadajočim, kar je ležalo med Kolpo in Soro. Sredi 14. stol. je Ribnica postala politično in upravno središče Ortenburžanov. Tu so se izdajale ženitne in druge listine, pa tudi lastniki so bili tu večkrat prisotni.

Leta 1418 so po smrti zadnjega Ortenburžana prevzeli graščino Celjani, za njimi pa po letu 1456 Habsburžani. Grad in zemljiški urad v Ribnici so Habsburžani dajali v zakup raznim fevdalnim družinam.

Takoj po letu 1457 sta grad v zastavo dobila Gašper in Andrej Lamberg, vendar najemnika nista dolgo bivala skupaj. Andrej se je kmalu ločil od brata in si na Bregu, komaj četrt ure hoda stran, sezidal svoj lastni grad, utrjen z močnim obzidjem in s stolpi, v jarek okoli njega pa je napeljal vodo iz bližnje Bistrice ter se tako zavaroval pred pretečo turško nevarnostjo. Ena veja Lambergov je še celo stoletje bivala v tem gradu, druga pa se je preselila v Ortnek.

1470 je Ribnico v zakup dobil celjski glavar Andrej pl. Hohenwarter, ki pa je že čez tri leta padel v boju s Turki, zato je v Ribnico prišel Žiga Pyrsch, ki se je poročil z Nežo, hčerko Andreja Lamberga.

Za Pirschem je bil po vsej verjetnosti ribniški graščak Gašpar Ravbar, njemu pa so skozi 16. stol. sledili Moric Purgstaller, Karel Boltežar pl. Lamberg (1515 – 1521), Bernard Ričan (1521 – 1543), vitez Jožef Lamberg (1543 – 1567), Franc pl. Gall (1576 – 1601) in nekaj let pl. Mosconi.

Prvega marca 1619 je prodal Ferdinand II., kralj Ogrske in Češke in nadvojvoda Avstrije itd., ribniško graščino z vsemi pravicami in oblastjo žlahtnemu Kizeljnu za večne čase pod pogojem, če se bo kdaj graščina prodajala, da jo bo lahko vedno prvi odkupil Habsburžan.

V drugi polovici 17. stol., od 1641 dalje, so bili gospodarji baroni Trileki, leta 1701 pa so ga kupili grofje Kobencli, katerim je l. 1784 grad pogorel. Popravilo le -tega je bilo zelo drago.

Zadnji potomec, Filip Kobencl, je graščino l. 1810 prodal Antonu Rudežu, ki jo je imel v lasti do svoje smrti 1829. Za njim je nastopil njegov sin Jožef Rudež. L. 1846 je graščino po očetovi smrti prevzel najstarejši sin Jožef, l. 1871 pa mlajši Teodor. Ko je Teodor l. 1913 umrl, ga je nasledil sin Anton, katerega potomci so imeli graščino v lasti do druge svetovne vojne, grajsko stavbo pa so leta 1937 prodali jugoslovanski vladi. Leta 1941 je bil v gradu pehotni polk stare jugoslovanske vojske, po kapitulaciji Italije do velike nemške ofenzive v začetku novembra l. 1943 pa je bila v njem partizanska bolnica. Na novoletni dan 1944 so grad požgali vosovci, da bi Nemcem preprečili ustanovitev postojanke.

Grad je bil ob koncu vojne v ruševinah, zaradi pomanjkanja denarja so ga obnovili le delno, ostanke pa do kraja porušili in leta 1961 vanj naselili prvo muzejsko zbirko. Danes sta ohranjena obrambna stolpa z veznim hodnikom, moč pa je videti tudi temelje starega gradu.

Klikni za ogled panorame Ribniške doline