Naravne znamenitosti

Ribniško polje

Ribniško polje

Ribniško polje

Ribniško polje na obeh straneh obdajata višji kraški planoti. Na zahodu okoli 14 km dolga in čez 1000 m segajoča Velika gora, z najvišjim vrhom Turn (1254 m). Na vzhodu leži nekoliko nižja, bolj zakrasela in prav tako gozdnata Mala gora, z najvišjima vrhovoma Stene sv. Ane in Črni vrh (963 m) in največjim naseljem Velike Poljane. Po vsem tem območju so speljane številne gozdne ceste. Skozenj tečejo reke Rakitnica, Tržiščica, Bistrica in Ribnica. Zaradi značilnosti Ribnice in Rakitnice se uvršča med prelivna polja, zaradi lastnosti Bistrice in Tržiščice pa sodi med robna kraška polja. Na dnu polja se v času visokih voda po poplavah nalagajo ilovnati in prodno-peščeni nanosi. Nahajališča ilovice so omogočila lončarsko obrt v Dolenji vasi in nekdanjo opekarno na Mlaki.

Slemena

Slemena

Slemena

Slemena ležijo severno od Ribniškega polja, geografsko so del Velikolaške pokrajine, geomorfološko pa pripadajo Želimeljsko – ortneški grudi. So v nasprotju z njenim kraškim sosedstvom, saj so zgrajena iz paleozojskih kamnin, predvsem skrilavcev, torej gre za slemenasto – dolinast relief z globokimi, tesnimi grapami in strmimi pobočji, ki v vršnem delu prehajajo v kopaste vrhove in zaobljena slemena. Vode se zlivajo v Tentero in Sodraško Bistrico.

Geomorfološka dediščina

Francetova jama

Francetova jama

Francetova jama

Francetova jama je v Mali gori pod Seljanom. Globoka je 5 metrov. Na dnu je podorno skalovje. Ob strani med kamenjem pa se odpira navpična votlina, komaj dovoljna za vhod. Konča se v poševnem lijaku, na dnu katerega je grušč. Lijak se razširi v dvoranico 3-4 m visoko, katere dno predstavlja na južni strani pod lijakom vršaj. V jami so suhe ponvice, dva večja kamenja sigaste tvorbe in sigaste zavese. Vanjo proseva malo svetlobe.
Poleg jame so zgradili prvo jamarsko kočo. Mišljena je bila kot zatočišče v gozdu, da bi lažje raziskovali druge jame. Samo ime je dobila po jamarju Francetu Škrabcu.

Jama Žiglovica

Jama Žiglovica

Jama Žiglovica

Jama Žiglovica je 70 metrov globoko kraško brezno v ribniški Mali gori, nad Francetovo jamo in pod Stenami svete Ane. V njej se ob deževju pojavlja naravni vodomet, visok 1,5 metra; je tudi grobišče nedolžnih žrtev iz NOB.

Finkova jama
Finkova jama je najdaljša v občini in meri nekje od 2300 – 2500 m . V njej ponikne potoček Podpoljanščica.
Dolina in tesen Tržiščice
Dolina in tesen Tržiščice je slepa dolina, ki se zaključuje s ponikom v Tentero. Pred tem pa je v apnenec pod Žlebičem vrezala strugo z več terasami. Tržiščica teče med prelomnico in s seboj nosi veliko gradiva.V njej je veliko genetsko izoliranih populacij, saj so vsakih 200 metrov druge vrste.
Ponorna jama Tentera

Ponorna jama Tentera

Ponorna jama Tentera

Ponorna jama Tentera leži blizu Žlebiča. Dolga je 1300 metrov, njen vhod pa je požiralnik Tržiščice. Zanjo je značilno, da ima najdaljši ponorni del, se pravi, da Tržiščico lahko spremljamo najdlje v globino. Jama ima velik volumen, sicer pa je brez votlin. Z barvanjem so dokazali, da se te vode najverjetneje izlivajo v Krko.

Cerkvica sv. Ane

Cerkvica sv. Ane na Mali gori

Cerkvica sv. Ane na Mali gori

Cerkvica svete Ane

Cerkvica svete Ane

Cerkvica sv. Ane stoji na izpostavljenem in razglednem mestu blizu vršnega slemena Male gore. Ta gorski hrbet ločuje Ribniško dolino na jugu od Dobrepolja in Struške doline na severu. Razgled je odprt na južno stran proti Kočevski Veliki gori, Ribniški dolini in Snežniku v ozadju. Kot planinski cilj so zanimivejša višja vzpetina Stene svete Ane, četrt ure hoda oddaljene od cerkve. Na vzpetini je postavljena velika triangulacijska piramida, razgled pa zastira drevje. Plačilo za napor nas čaka nekaj metrov naprej na robu nizke stene na severnem pobočju. Tu se nam odpre pogled na enega najmanj znanih kotičkov Slovenije, Struško dolino in gozdove Kočevskega Roga. V jasnih dnevih pa vidimo do Kamniških Alp in Julijcev.
Blizu cerkve je postavljena tudi planinska koča, ki je odprta ob koncu tedna. Do nje sta speljani dve markirani pot, in sicer planinska in naravoslovna pot.

Grmada nad Ortnekom

Grmada nad Ortnekom

Grmada nad Ortnekom

Grmada nad Ortnekom je razgledna točka z nadmorsko višino 887 metrov. Na Grmadi so v času turških vpadov kurili kresove, s tem obveščali, da preti turška nevarnost. S poraščenega vrha ni širokega razgleda, razen na zahodu ležeča Slemena. Na vrhu je postavljena tudi planinska koča in RTV oddajnik.

Bele stene

Bele stene na Veliki gori

Bele stene na Veliki gori

Bele stene so na Veliki gori, zahodno od Rakitnice. To so veliki skladi apnenca, ki štrlijo iz gozda, znani kot Okamneli svatje. Legenda pravi, da so zaradi nespodobnega vedenja okamneli in so zato morali preložiti udeležbo na svatbi za nekaj tisoč let. Okamnele svate obkrožajo jelovo-bukovi gozdovi, ki poraščajo razgibane kraške planote in grebene nad 600 metrov nadmorske višine.Do njih se lahko zapeljete z avtomobilom. Iz Ribnice peljemo najprej mimo vasi Zadolje (do tu asfaltirana cesta). Od tu naprej pa se začne cesta strmo vzpenjati. Pri drugem križišču zavijemo levo in nadaljujemo dokler se cesta ne prevesi navzdol. Parkiramo avto in gremo peš (par minut) do Belih sten.

Hidrološka dediščina

Reka Ribnica

Izvir reke Ribnica

Izvir reke Ribnica

Ribnica izvira pod Veliko goro, nedaleč od Zadolja. Izvir je tipičen kraški obrh, kjer so si vode izdolble pot ob prelomu apnenca in dolomita. Kjer je kraški relief, nekaj Ribnice postopoma ponika v Goriči vasi. Te vode pa se potem zlivajo v Rinžo. Ostali del pa se podzemsko prelije v Krko. To imenujemo dvojno razlitje ali bifurkacija.

Ponikalnica Rakitniščica

Ponikalnica Rakitniščica

Ponikalnica Rakitniščica

Naselje Rakitnica leži ob majhnem kraškem polju s ponikalnico Rakitniščico, ki izvira v zatrepni dolini pri Blatah. Obrh je zelo velik kraški izvir in je zajetje za pokrajinski vodovod. Ima zelo veliko zaledje (Loški Potok, jamske vode), zato je močan. Rakitnica izvira v predelu Velike gore, kjer se menjajo skladi apnenca in dolomita. Ob obilnih padavinah poplavlja, v ponorih pa se dvigne do 12 metrov visoko, tako da nastane jezerce.