Kmetijstvo

Kmetijstvo tudi uvrščamo med gospodarske panoge. Dohodek, ki se ustvari v kmetijstvu, je precej manjši kot v nekmetijskih panogah. Veliko vlogo imajo že sedaj kmetijske subvencije, ki se izplačujejo preko nacionalnega proračuna, pomembno vlogo v prihodnosti pa bodo morala imeti tudi nepovratna sredstva EU.

Nekaj ugotovitev za kmetijstvo v Ribnici:

  • S kmetijstvom se ukvarja pretežno starejše prebivalstvo, mlajši se zaposlujejo in izobražujejo za poklic v drugih, neagrarnih sektorjih. Vprašljivo je tudi nasledstvo kmetij.
V starostni sestavi gospodarjev na družinskih kmetijah prevladujejo starejši gospodarji, kar je razvidno tudi iz tabele 7:

Tabela 7: Starostna sestava gospodarjev na družinskih kmetijah v občini Ribnica

Skupaj gospodarji 549 I (skupaj =100)
Pod 35 let 15 2,7
Med 35 in 44 let 56 10,2
Med 45 in 54 let 89 16,2
Med 55 in 64 let 125 22,8
Nad 64 let 264 48,1

Vir: Popis kmetijskih gospodarstev 2000

Zaskrbljujoče je stanje, da je skoraj polovica kmečkih gospodarjev stara nad 64 let.

  • Nizka izobrazbena raven gospodarjev na kmetijah, podatki so po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000.

Tabela 8: Družinske kmetije gospodarjev po šolski izobrazbi na območju Občine Ribnica

Skupaj gospodarji 549 I (skupaj =100)
Brez izobrazbe 37 6,7
Osnovnošolska izobrazba 282 51,4
Poklicna izobrazba 142 25,9
Srednješolska izobrazba 73 13,3
Višja, visoka, univezitetna, podiplomska izobrazba 15 2,7

Vir: Popis kmetijskih gospodarstev 2000

Več kot polovica vseh gospodarjev na kmetijah ima samo končano osnovno šolo.

  • Pereč problem je razdrobljenost posesti, kar je razvidno tudi iz tabele 9.

Tabela 9: Pregled števila in velikost parcel po krajevnih skupnostih

Območje Povprečno število zemljišč/ha Povprečna velikost parcele v arih
KS Ribnica 24 4,2
KS Velike Poljane 16 6,3
KS Dolenja vas 20 5
KS Sveti Gregor 6 16,7

Vir: Raziskovalna naloga Kljun, Mihelič, Opuščanje kmetijske dejavnosti v ribniški občini

Rešitev za takšno stanje je uspešna izvedba komasacije, ki je že v fazi
izvedbe v južnem delu občine. Tako je že v fazi razgrnitve nov predlog razdelitve zemljišč na območju Prigorica-Dolenja vas v obsegu 400 hektarjev, uveden pa je tudi že postopek komasacije na območju Nemške vasi v velikosti čez 40 hektarjev in tudi sredstva po razpisu 2003 pridobljena.

Slabše naravne razmere na nekaterih predelih ovirajo intenzivnost in razvoj kmetijstva. Zato je na območju občine razširjena živinoreja, ki močno prevladuje nad poljedelstvom. Med živinorejo je prevladujoča govedoreja, zlasti pridelava in prodaja mleka in mesa.

  • V občini se pojavljajo velike razlike v intenzivnosti kmetijstva po krajevnih skupnostih. Najbolj izstopajoča v neintenzivnosti kmetijske dejavnosti je KS Dolenja vas, s povprečno obdelanimi njivami v velikosti 21 arov ter le dvema glavama goveda na kmetijo. Tudi število kmetij, ki oddajajo mleko je najmanjše. Najbolj intenzivni pa sta KS Velike Poljane in Sveti Gregor. V KS Velike Poljane je največje število goveda na kmetijo (19), v KS Sveti Gregor pa 9 glav goveda na kmetijo. V teh krajih, zlasti na območju Slemen, je marsikje živinoreja še glavni vir dohodka. To pa ne drži za vse kraje ob magistralni cesti iz okolico mesta Ribnica.
  • Posledica razparceliranosti, opuščanja kmetovanja pa je tudi vse bolj očitno zaraščanje njiv in travnikov, kar hkrati povečuje število divjadi, ki delajo kmetom škodo in se zaradi tega še dodatno opuščajo njivske površine.
Zavedati se je potrebno, da na območju občine Ribnica kmetijstvo že dolgo časa ni več glavni vir dohodka prebivalstva na podeželju. To je dejavnost, ki vse bolj spremlja oziroma dopolnjuje druge dejavnosti, kot sta obrt in podjetništvo. Večina ljudi se ukvarja s kmetijstvom le po službi ali drugi redni zaposlitvi. Kmetijstvo pa pridobiva nove funkcije, to je naravi prijaznejše bio in ekološko kmetovanje, ohranjanje kulturne krajine, ki je pogoj za razvoj turizma ipd. Na drugi strani je potrebno s podporo in posluhom države in lokalne skupnosti zagotoviti pogoje in pomoč, da bi se vsaj nekaj mladih ljudi odločilo, da bodo s kmetijsko dejavnostjo intenzivno ukvarjali. Samo tako se bo lahko kmetijstvo obdržalo in zaživelo.

V tabeli  je podan še zbirni pregled podatkov o kmetijskih gospodarstvih in kmetijskih kulturah, zbran na podlagi popisa kmetijskih gospodarstev v RS v letu 2000

Tabela 10: Popis kmetijskih gospodarstev v občini Ribnica v letu 2000

Kmetijska kultura oz. živali Površina v ha oz. št. Živali Število kmetij
Pšenica 10 73
Njive skupaj 171 519
Intenzivni sadovnjaki 0 0
Kmečki sadovnjaki 101 509
Travniki in pašniki 2.572 588
Govedo lastno 2.353 351
Govedo drugega 14 2
Prašiči 302 39

Vir. Popis kmetijskih gospodarstev v RS v letu 2000, Statistični urad RS

Občinske razvojne spodbude kmetijstvu v zadnjih sedmih letih

Prav tako kot na področju gospodarstva, tudi na področju kmetijstva občina nima izvirnih pristojnosti.
Občina Ribnica je vsa leta vlagala v področje kmetijstva lastna proračunska sredstva, in sicer v tri temeljne sklope:

Subvencije v kmetijstvu

Skozi vsa leta smo ohranjali princip subvencioniranja določenih storitev in cen na področju kmetijstva. Čeprav smo skušali, tudi v skladu s smernicami državne kmetijske politike, ki iz cenovne podpore prehaja na dohodkovno, sredstva za ta namen zmanjševati, nam glede na razmere v ribniškem kmetijstvu, to ni najbolj uspevalo.

Sredstva za subvencije smo namenjali za naslednje namene:

  • Sofinanciranje umetnega osemenjevanja govedi in kobil,
  • Sofinanciranje zavarovanja živali,
  • Subvencija obrestnih mer kreditov za investicije v kmetijstvu,
  • Sofinanciranje nabave semen, semenska koruza in pšenica,
  • Sofinanciranje dostave vode na kmetije v sušnih obdobjih, kjer ni oskrbe z javnega vodovoda,
  • Subvencioniranje veterinarskih storitev za preprečevanje bolezni (mastitis pri kravah, zajedavcev pri pašni živini)
  • sofinanciranje delovanja različnih društev s področja kmetijstva, ki delujejo na območju občine (strojni krožek, govedorejsko društvo, društvo podeželskih žena)
  • sofinanciranje čebelarske dejavnosti in reje malih živali.

Investicije v kmetijstvu

Sklop dejavnosti v kmetijstvu, ki smo jih skozi leta najbolj pospeševali, vendar je bilo po njih povpraševanje najmanjše, pa so investicije v kmetijstvu. Za vse investicije so bila sredstva ponujena preko javnega razpisa.  Najpomembnejše investicije so bile naslednje:

Sofinanciranje izgradnje pašnikov

Sredstva so bila namenjena izgradnji in ureditvi pašnikov, saj se paša tudi na področju občine Ribnica vedno bolj uveljavlja v živinoreji. Iz občinskih sredstev se je sofinancirala samo ureditev manjših pašnikov, to je do dveh hektarov, saj za večja pašna območja lahko kmetje kandidirajo že na državna sredstva.

Sofinanciranje malih melioracij

Prav tako kot pri pašnikih so se tudi tu sofinancirale samo manjše melioracije na območju občine, to je do dveh hektarov.  Možnost je bilo kandidirati tako za hidro- kot agromelioracije. Ukrep se je pokazal kot pravilen, saj se je na ta način rešilo pred zaraščanjem kar veliko kmetijskih površin.

Sofinanciranje izgradnje rastlinjakov

S tem ukrepom smo začeli v letu 2000. Želeli smo pospeševati zelenjadarstvo in razvoj tistih kmetijskih kultur, ki zaradi podnebnih in drugih razmer lahko uspevajo samo pod rastlinjakom. Ukrep se je slabo prijel, saj je bilo kljub občinski pomoči na območju občine Ribnica bilo izgrajenih le malo rastlinjakov. V letu 2001 tako sploh ni bilo nobene prijave na javni razpis, kljub temu z ukrepom nadaljevali tudi v letu 2002.

Sofinanciranje nabave hladilnih bazenov

Sredstva so bila namenjena sofinanciranju nakupa stabilnih in prevoznih hladilnih bazenov za mleko, z namenom investicijske in tehnološke posodobitve mlečne proizvodnje. Ukrep je zaradi zaostrenih veterinarskih predpisov in sprememb na področju odvoza mleka (dvodnevno zbiranje) naletel na velik interes med kmeti.

Izvedba postopka medsebojnih menjav kmetijskih zemljišč

Še pred začetkom vodenja postopkov za izvedbo komasacije smo preko javnega razpisa lastnikom kmetijskih zemljišč omogočili menjavo posameznih parcel. Ukrep imamo še vedno odprt, omejitev so sedaj samo območja, ki so predvidena za izvedbo komasacije, to je območje k.o. Dolenja vas, Prigorica, Rakitnica in del k.o. Goriča vas. Občina pri tem ukrepu izvede celoten postopek medsebojnih menjav kmetijskih zemljišč in pokrije vse stroške, ki pri tem nastanejo.

Priprava in izvedba postopka komasacije

Občina Ribnica je v letu 2000 začela z zahtevnim in dolgotrajnim postopkom komasacije zemljišč, to je zložbe zemljišč v večjem kompleksu. Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih je potrebno za uvedbo takšnega postopka zbrati več kot 80% soglasij vseh lastnikov kmetijskih zemljišč, katerih parcele ležijo znotraj komasacijskega območja. Preko javnih del smo zaposlili delavko, ki je navedena soglasja pridobivala na terenu. Formiran je bil tudi komasacijski odbor, s katerim je bilo več sestankov. Organizirani pa so bili tudi predstavitveni sestanki z lastniki na terenu. V letu 2001 so se oblikovala tri komasacijska območja, na vseh treh se je uspelo pridobiti zahtevana soglasja. Pripravljen so bile idejne zasnove komasacije, pridobljeni vsi zemljiško knjižni izpiski in posestni listi. Preko javnega razpisa je bil izbran izvajalec komasacije, to je Geodetski zavod Slovenije. Upravna enota je izdala za vsako komasacijsko območje odločbo o uvedbi komasacijskega postopka. Vlogo za komasacijo za pridobitev državnih sredstev smo že lani prijavili na javni razpis kmetijskega ministrstva, vendar je bila zavrnjena, saj zaradi pritožb odločba o uvedbi komasacijskega postopka še ni bila pravnomočna. Prav tako vse območje komasacij še ni bilo pokrito z prostorskim planom, ki bi te kmetijske operacije predvidel.
S popolno vlogo smo ponovno kandidirali na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2002 in dobili odobrena sredstva za pokritje vseh stroškov komasacije.
Projekt je sedaj v fazi izvedbe, pripravljen je že predlog nove razdelitve kmetijskih zemljišč. V kolikor ne bo večjih problemov in pritožb na predlog nove razdelitve, bo projekt komasacije na 400 ha izvršen do zaključka letošnjega leta.
Julija letos pa je UE Ribnica že uvedla postopek komasacije še na 40 ha zemljišč na območju Nemške vasi. Tudi tu je že izbran izvajalec komasacije, to je Geodetski zavod Slovenije. Za sredstva izvedbe smo se prijavili na javni nacionalni razpis in na razpisu tudi uspeli. To pomeni, da se bo z deli začelo že letos  jeseni.

Storitve v kmetijstvu

Tretji sklop, za katerega smo namenili proračunska sredstva v kmetijstvu, pa so storitve v kmetijstvu. Sredstva so bila namenjena predvsem naslednjim namenom:

  • sofinanciranje raznih analiz (zemlje, krme, škropilnic),
  • sofinanciranje izobraževanja kmetov (po programu kmetijske svetovalne službe),
  • sofinanciranje različnih strokovnih ekskurzij in tečajev,
  • plačilo zakupnin za košnjo na dolenjevaškem polju. Ukrep se uvršča v sklop preprečevanja zaraščanja kulturne krajine ob magistralni cesti Ljubljana – Kočevje. Od lastnikov, ki zemljo ne pokosijo, smo jo vzeli v zakup in jo dali naprej v podzakup.
  • Sofinanciranje zelenjavnih poskusov. Gre za nov ukrep, ko pod vodstvom strokovnjaka, specialista za poljedelstvo, na območju občine poskusno pričenjamo z uvedbo novih kmetijskih kultur. Iz sredstev občine se sofinancira nabava sadik, pri kmetih pa se navedeni poskusi vodijo in pod strokovnim nadzorom spremljajo. Poskusi prinašajo lepe rezultate, saj se je pokazalo, da nekatere kulture kot so paprike,  paradižnik, jagode, šparglji,.., tudi na območju naše občine lepo uspevajo.

Klikni za ogled panorame Ribniške doline