Obvestilo o izvajanju meritev najvišje dovoljene hitrosti

Spoštovani,

obveščamo vas, da bo občinsko redarstvo v ponedeljek, 20. 2. 2017, v občini Dobrepolje, Loški Potok in Velike Lašče izvajalo meritve najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil s samodejno merilno napravo.

Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje,
Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče

Vabilo na predavanje »Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami«

Spoštovani,

ali veste, kje lahko najdete aktualne podatke o pretoku Kolpe? Imate doma vse potrebno za primer poplave? Veste, kako nanjo pripraviti vaš dom? Marsikdo pozna odgovore na ta vprašanja, vendarle pa je to znanje, ki ga je potrebno redno utrjevati ter širiti. Poleg ostalih ukrepov namreč s svojo pripravljenostjo in pravilnim ukrepanjem k zmanjšanju škode ob poplavah veliko prispeva tudi vsakdo izmed nas. Zato prijazno vabljeni, da se nam pridružite na dogodku:

»Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami«,

ki bo v sredo, 22. februarja 2017, ob 17. uri v večnamenskem prostoru v mansardi stavbe Občine Kostel (Vas 4, 1336 Kostel). Prijazno vas prosimo, da pred dogodkom izpolnite tudi kratek vprašalnik, s čimer nam boste pomagali pri načrtovanju ustreznih poudarkov dogodka.

Na dogodku vam bo predstavnik Agencije RS za okolje predstavil hidrološke napovedi in opozorila, predstavnik Uprave RS za zaščito in reševanje bo predstavil konkretne samozaščitne in vzajemne ukrepe, medtem ko bo vodarski strokovnjak Jože Papež povedal več o poplavah, predstavil celostno sliko urejanja voda in izpostavil nekaj dobrih in slabih primerov, ki lahko poleg vodarskih ukrepov vplivajo na manjše oz. večje poplavne škode.

Dogodek je namenjen vsem prebivalcem poplavno ogroženih območij v porečju Kolpe in poteka v sklopu projekta FRISCO 1, ki v prvi fazi zajema negradbene ukrepe čezmejno usklajenega slovensko-hrvaškega zmanjševanja poplavne ogroženosti. Vode ne upoštevajo državnih meja, visoke vode pa zahtevajo od nas usklajeno ukrepanje.

Vljudno vabljeni!

Dogodek organizira Hidrotehnik Vodnogospodarsko podjetje d.d.

Nabor ukrepov za trajnostno prometno prihodnost občine Ribnica

4. javna razprava v sklopu priprave Celostne prometne strategije občine Ribnica

V okviru izdelave Celostne prometne strategije občine Ribnica smo v torek, 24. januarja 2017, v sejni sobi Športnega centra Ribnica izvedli 4. javno razpravo, pred katero smo v zahvalo za sodelovanje v uvodnih anketnih raziskavah podelili nagrade srečnim izžrebancem. Dva kolesa pa je Občina Ribnica podarila Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna Ribnica.

Podelili smo kolesa in skiro v zahvalo za sodelovanje v anketi. Foto: b22 d.o.o.

V sklopu projekta, namenjenega vzpostavitvi trajnostnega načrtovanja prometa in spodbujanju uporabe trajnostnih prevoznih sredstev, smo organizirali že tri javne razprave ter izvedli prve javnomnenjske raziskave in analizo prometnega stanja na območju občine. Izoblikovali smo tudi vizijo prometne ureditve, po kateri naj bi Ribnica postala ekonomsko močna, vsem dostopna in varna občina, ki bo stremela k trajnostnemu prenavljanju prometnih površin in spodbujanju urejanja privlačnih javnih površin za druženje, aktivno in zdravo življenje skupnosti. Občino Ribnica prihodnosti povezujejo urejene peš in kolesarske poti v turistično zanimiv kraj, ki ohranja svojo bogato kulturno dediščino. Viziji razvoja prometa v občini smo posvetili tudi razstavo, ki si jo lahko ogledate na dveh lokacijah, v avli Športnega centra Ribnica, Majnikova 2, in v izložbi poslovnega objekta na Škrabčevem trgu 23.

Na četrti javni razpravi smo na podlagi sprejete vizije posebno pozornost namenili izbiranju predlogov za nabor ukrepov za izboljšanje možnosti za pešačenje, kolesarjenje, in uporabo javnega potniškega prometa z namenom doseganja preurejanja prometnih in drugih javnih površin v občini. Vsi udeleženci so bili povabljeni k izboru dveh ukrepov v posameznem stebru trajnostne mobilnosti. Predlogi ukrepov so zajemali tako mehke ukrepe, ki predvidevajo manjši finančni vložek, kot trde ukrepe, ki vključujejo večjo finančno naložbo.

V stebru peš prometa oziroma hoje so udeleženci z večino glasov med mehkimi ukrepi izbrali predloga za izdelavo registra črnih točk in odpravo le-teh ter posodobitev oz. izdelavo načrta širitve peš omrežja. Iz seznama trdih ukrepov pa so izglasovali predloga za ureditev varnejših prehodov za pešce v skladu z varnostnimi standardi, predvsem na območju velike frekvence prometa ter povečanje števila prehodov za pešce znotraj naselij in gradnjo manjkajočih pločnikov znotraj naselij.

Za kolesarski promet je največ glasov prejel predlog za posodobitev oziroma izdelavo načrta omrežja za kolesarjenje, med trdimi ukrepi pa sta na koncu glasovanja prednjačila ukrepa za razširitev omrežja kolesarskih poti in dopolnitev manjkajočih delov površin za kolesarje v mestu in naseljih ter dopolnitev kolesarskih povezav med naselji.

Na področju javnega potniškega prometa sta bila na seznamu mehkih ukrepov izbrana predloga za študijo in optimizacijo avtobusnega prometa (preučitev možnosti uvedbe krožne linije) ter za pobude Slovenskim železnicam za izboljšanje železniške infrastrukture (posodobitev proge med Ribnico in Kočevjem, frekvence vlakov – povečanje števila odhodov vlakov in krajši potovalni časi). Izmed trdih ukrepov pa v večini izglasovali predloge za prilagoditev voznega parka ter postajališč gibalno in senzorično oviranim osebam, prilagoditev voznega parka za kolesa in parkirišča za avtobuse.

Izbiranje ukrepov za izboljšave javnega potniškega prometa Foto: b22 d.o.o.

V celoten proces izdelave strategije želimo vključiti čim večje število občanov, da bodo pri oblikovanju strategije upoštevana stališča vseh deležnikov, zato smo tudi v drugi fazi poleg javnih razprav  izvedli javnomnenjske raziskave za pridobitev dodatnega vpogleda oziroma in mnenj.

Rezultati anketne raziskave na temo vizije, strateških ciljev in ukrepov za izboljšanje prometne situacije v občini so pokazali, da največjo prioriteto občanom predstavlja dobra dostopnost za vse ljudi do šol, delovnih mest in pomembnih storitev. Na področju peš prometa so anketiranci  v glavnini podprli dopolnitev manjkajočih delov pločnikov ob glavnih cestah in nadgraditev varnih poti v šolo. Za kolesarski promet so večinsko izglasovali dopolnitev manjkajočih delov kolesarskih površin in dopolnitev kolesarskih povezav z okoliškimi naselji. Na področju javnega potniškega prometa sta največ glasov prejela predloga za optimizacijo železniškega prometa in ureditev avtobusnih in železniških postajališč, najpomembnejši potrebni izboljšavi v motornem prometu pa sta po mnenju večine izboljšanje kakovosti vozišč in umirjanje prometa.

Intervjuji s predstavniki štirinajstih organizacij, podjetij, društev in drugih pomembnejših institucij na območju občine so pokazali podoben izid. Poleg tega se je izkazalo, da zaposleni za pot na delo v večini običajno uporabljajo osebni avtomobil, pri tem pa ima večina težave s parkiranjem. Večina institucij se sooča tudi s težavami glede dostopnosti in zagotavljanja pogojev za trajnostno mobilnost. Uporabo trajnostnih prevozov sicer organizacije intervjuvanih v večini spodbujajo, polovico pa bi zanimala tudi izdelava mobilnostnega načrta.

Do končnega izoblikovanja Celostne prometne strategije naše občine Ribnica nas loči le še nekaj korakov, ki jih bomo izvedli v prihodnjih mesecih. Prijazno vabljeni k spremljanju obvestil na naših spletnih kanalih!

Namera o ustanovitvi služnostne pravice – Prigorica

V skladu s 3. odstavkom 55. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) Občina Ribnica objavlja

NAMERO O USTANOVITVI SLUŽNOSTNE PRAVICE

 na parc. št. 3424/1 k.o. 1625-Prigorica za izgradnjo NN elektro-priključka.  
Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice se sklene po 15 dneh od objave namere, ki se objavi na uradni spletni strani Občine Ribnica 15.2.2017.

Odgovor na komentar »O skupku neosnovanih trditev in nejasnih očitkov«

Avtorji komentarja »O skupku neosnovanih trditev in nejasnih očitkov«, ki kroži v medijih in na spletu, se vnovič naslanjajo na nepreverjene podatke in potvarjajo dejstva. Tovrstno prakso ocenjujemo kot skrajno nedostojno.

V svojem prejšnjem pisanju so avtorji Primož Tanko, Sašo Hočevar in Jurij Kožar trdili, da se predlogi v Občinskem svetu občine Ribnica sprejemajo »z logiko preglasovanja ali če hočete, premoči v občinskem svetu«. Tokrat pa trdijo, da naj bi bil predlog novega odloka o Rešetu »gladko zavrnjen«. Izjavi sta si očitno nasprotujoči. V resnici je podpornike in nasprotnike odloka ločeval le en glas. Najbolj je zgovoren podatek, da so se vsi člani politično mešanega delovnega telesa občinskega sveta strinjali, da je predlog novega odloka strokovno utemeljen in prinaša pozitivne spremembe.

Popolnoma nesmiselna je obtožba, da naj bi upravljalec uradnega profila Občine Ribnica na družbenem omrežju Facebook brisal spletne komentarje. Gre za laž, kajti objave je lahko ves čas videlo na stotine drugih uporabnikov, poleg tega ni bil nihče od upravljalcev v tistem času aktiven.

Namigovanja na vzročnost med političnimi nazori in sposobnostjo opravljanja poklica posegajo v ustavne pravice posameznika, zato jih odločno obsojamo. Čeprav ni nikakršne povezave med politično opredeljenostjo in dejanji uredništva ali Službe za odnose z javnostmi, so komentatorji navrgli lažen podatek, da naj bi bil uslužbenec Domen M. Čampa Marinč član Slovenske demokratske stranke in njene sorodne organizacije. Omenjeni že leto in pol ni član nobene politične stranke.

 

Služba za odnose z javnostmi OR

Obrazložitev odstopa predsednika Programskega sveta Rešeta (PS) in izstop iz PS

Obvestilo o odstopu predsednika Programskega sveta Rešeta

V nadaljevanju objavljamo obrazložitev odstopa predsednika Programskega sveta občinskega glasila Rešeto.

Dne 10.02.2017 sem podal odstopno izjavo kot predsednik PS in hkrati sem izstopil iz njega. Za to dejanje sem se odločil zaradi nenehnih pritiskov in nezmožosti konstruktivne razprave v PS. Pritiski so se začeli že lansko leto, ko sem v nasprotju z navodili moje bivše stranke NSi glasoval za urednico Tino Mihelič. Za podporo urednici sem se odločil na podlagi njene predstavitve in na podlagi ugotovitev, da je bilo delo prejšnjega urednika neracionalno. Tako smo v novi sestavi prišli do bistvenih prihrankov pri izdaji Rešeta, poleg tega pa smo prišli na barvni tisk. Za manj denarja smo ponudili več in to si štejem kot velik uspeh.

Ker se NSi z mojo podporo Tini Mihelič ni strinjala je zahtevala, da odstopim kot član PS že takrat, vendar sem to zavrnil. To sem zavrnil zato, ker sem v PS prišel v dobri veri, da lahko nekaj priporem k dobremu delu v Rešetu. Istočasno, ko sem zavrnil izstop iz PS, sem izstopil iz NSi. NSi takrat ni zahtevala imenovanja novega člana PS zato, ker ni ostala brez svojega predstavnika v PS, saj je ravno v tistem času k NSi prestopil Aleš Mihelič, ki je bil v PS imenovan na predlog SLS.

Pravzaprav me celo čudi, kako to, da me je PS sploh imenoval na mesto svojega predsednika, ker so se vse od moje izvolitve dalje name vršili pritiski predstavnikov SLS (sedaj NSi), SD, Liste za jutri, ZL in SMC.

Kljub temu, da so bili ti predstavniki ves čas tudi proti urednici Tini Mihelič pa jo je PS uspel imenovati, ker je bilo na tisti seji nekaj članov te skupine odsotnih. Za nepoznavalca bi bil to že prvi paradoks. Skupina, ki je bila proti bivši urednici, me je napadala zaradi njenega imenovanja in mi očitala političnost, zdaj pa ista skupina brez, da bi sploh želeli slišati vse strani, o čemer bo govora v nadaljevanju, spet očita politične pritiske, ker je odstopila.

Kot predsednik PS nisem uspel prepričati članov, da je PS posvetovalni organ, ki nima pristojnosti imenovanja urednikov, ampak ima po obstoječem odloku to pristojnost župan. Prizadeval sem si, da bi PS vzpostavil z županom dialog in bi skupaj našli najbolj primerno rešitev, vendar si je omenjena skupina ves čas prizadevala vsiliti kandidata, ki za župana ni bil sprejemljiv. Kljub temu je ta skupina svoj predlog ponavljala, v posledici pa je uredniški odbor ostal nepopoln. Vzporedno s tem sem ponovno čutil pritiske, ker nisem pristajal na politiko izvršenih dejstev, ki po moje ne vodi nikamor, ampak sem si prizadeval za dialog. Po drugi strani pa je skupina predstavnikov NSi, SD, ZL, SMC in Liste za jutri ves čas osporavala članstvo v uredniškem odboru zaposlenega na občini in želela njegovo razrešitev, čeprav je v Odloku o javnem glasilu Občine Ribnica jasno napisano, da je eden izmed uredništva imenovan iz vrst zaposlenih v občinski upravi. Blokada, ki je nastala zaradi nekonstruktivnosti je sedaj povzročila, da je v uredništvu ostal samo on.

Osebno sem zato podprl poskus spremembe Odloka o javnem glasilu Občine Ribnica, ker sem videl možnost, da se blokade na tak način prenehajo in ima Rešeto popoln uredniški odbor, predvsem pa mir. Osebno sem mnenja, da bi ne glede na sestavo PS slednji moral sodelovati z županom, ki po veljavnem odloku edini lahko imenuje in razrešuje urednika in iskati ustrezne kompromise. Sedaj pa se postavljajo barikade in blokade, katere jaz ne znam in ne zmorem rešiti.

PS je od imenovanja urednice postal neaktiven, deloma zaradi vtisa, da vse teče normalno, deloma tudi zato, ker sem želel, da nova odgovorna urednica s svojim delom dokaže, da je kos nalogi.

Ko pa je urednica odstopila, sem sklical redno sejo za 10.2.2017. Takoj sem dobil poziv zgoraj navedenih predstavnikov NSi, SD, ZL, SMC in Liste za jutri, da gre za akutno problematiko in mora biti seja sklicana takoj kot nujna seja že v ponedeljek 06.02.2017. Kot gradivo so priložili pismo dopisnikov Rešeta. To sem sprejel in sklical nujno sejo za ta dan. Ko smo prišli na sejo pa je predstavnik NSi zahteval širitev dnevnega reda. Opozorili smo ga, da to ni mogoče, ker gre za nujno sejo in se razpravlja samo o točki dnevnega reda-odstop urednice. Ko so to izvedeli pa so kar naenkrat ugotovili, da seja ni več tako nujna, zato so zavrnili dnevni red in zahtevali, da je seja v petek 10.02.2017 po predvidenem urniku.

Glede na to, da na seji 06.02.2017 niso povedali, o katerih dodatnih točkah bi želeli razpravljati, sem jih po elektronski pošti pozval, da predlog dodatnih točk sporočijo do srede 08.02.2017 do 14.00 ure. Kot predsednik PS sem se čutil dolžnega, da to storim, ker ima vsak član pravico vedeti, o čem bi želeli dodatno razpravljati in se na to ustrezno pripraviti. To je tudi v skladu s Poslovnikom OS, ki se smiselno uporablja. Na seji je možno predlagati dodatne točke le, če so razlogi nastali po sklicu seje in je priloženo gradivo. Ker je predstavnik NSi in njegovi podporniki že v ponedeljek vedel, o čem bi želel razpravljati v petek, bi v imenu transparentnosti dodatno točko moral razkriti pred petkom. Sicer bi šlo za zlorabo postopkov, saj bi bila vsebina dodatnih točk za druge člane popolno presenečenje, na katero se ne bi mogli ustrezno pripraviti.

Prvi odgovor, ki sem ga dobil na ta poziv je sledil zelo kmalu, pod njim pa je bil podpisan predstavnik SD Matej Zobec. Da ne bo napačnih interpretacij, posredujem kar njegov originalni mail, ki ga je poslal vsem članom in štejem, da je zato javen, poleg tega pa javno tudi delo PS:

»moj odgovor bo zelo kratek in jasen. Dnevni red lahko predlaga, razširi, dopolni, umakne točko itd., vsak član programskega sveta Rešeta, isto je pri vseh drugih delovnih telesih, izjema so le seje v nekaterih drugih državah (S. Koreja) in ni to pristojnost, da o predlaganem odloča predsednik delovnega telesa, ampak je to njegova dolžnost, da tak predlog, da na glasovanje in potem člani delovnega telesa glasujejo o predlaganem. Sam se takih stvari in nebuloz kot predsednik, ne bi upal, nikoli javno napisati.

Svetoval pa bi vam, da se kot predsednik najprej pozanimate pri tistih, ki se bolje spoznajo na vodenje podobnih sej, kako se sejo sploh izpelje.«

Naslednji dan ob 14.32 pa mi je predstavnik NSi vendarle sporočil, da bi želeli razpravljati o razrešitvi predsednika PS (torej mene) in člana še edinega preostalega člana uredništva.

V četrtek 09.02. sta me najprej predstavnik SDS, v petek dopoldne pa še članica PS iz vrst občinske uprave zaprosila za preložitev seje, ker se jo zaradi službenih in osebnih obveznosti ne bi mogla udeležiti, bi pa glede na akutnost in aktualnost dogajanja rada sodelovala in povedala svoje mnenje. Glede na razdvojenost PS na ta dva pola in dejstvo, da bi poslušali samo »eno stran«, sem njuni prošnji ugodil. Člane sem obvestil, da bo seja naslednji teden (med 13.2. in 17.2) in jih prosil, da mi sporočijo razpoložljivost.

Hkrati pa sem na to sejo želel povabiti tudi bivšo urednico, kjer bi imela možnost povedati iz prve roke kaj se je dogajalo, možnost, da ji postavijo vprašanja, pa bi bila dana tudi vsem članom PS. To se mi zdi nujno, saj je vendarle dolžnost tako nje kot PS, ki jo je na to mesto predlagal, razčistiti stvari. Zgolj pismo dopisnikov, na katerega so se sklicevali predlagatelji nujne seje, samo po sebi ne more odgovoriti na ničesar, saj dopisniki v tem postopku niso bili prizadeti, povedali so zgolj svoje mnenje, kateremu pa je v tem času oporekala občina. Ker je bil na sejo vabljen tudi župan, ki je urednico imenoval pa bi tako imeli zbrane vse deležnike v procesu imenovanja urednika.

Ko sem se odločil, da sejo preložim pa se je name vsul plaz obtožb, žaljivk in nesmiselnih argumentov. Očitano mi je bilo, da poslujem po domače in da sem »ubogljiva ovčka«. Čigava, predstavnik SD, sicer ni povedal.

Še korak dlje pa je stopila predstavnica SMC Tadeja Lovšin, ki je oporekala moji odločitvi, da na sejo povabim tudi bivšo odgovorno urednico z argumentom, da je njeno izjavo že tako ali tako povzel konkurenčni časopis iz sosednje občine – E-utrip.

Nervoze omenjenih članov PS nisem razumel, skrivnost so mi tudi njihovi nameni, da se seja naredi na vrat na nos brez vseh, ki bi jih bilo vredno povabiti in bi želeli biti na seji. Ne glede na politična razmerja v PS namreč menim, da bi morala biti glavna kvaliteta PS argumentirana razprava, ne pa glasovalni stroj, kjer bi se samo potrjevalo poprej usklajene gostilniške dogovore. Poleg tega ne razumem, zakaj je bilo nujno o glavni temi-odstopu urednice- govoriti v petek, 10.02., niso pa o tem želeli razpravljati v ponedeljek 06.02., čeprav so to razpravo sprva zahtevali.

Glede na vse navedeno je v meni dozorelo spoznanje, da PS v obstoječi sestavi ne more biti neodvisen in s takšnim načinom dela ne bo mogel doseči ničesar. Stalno zaletavanje v zid in politična preigravanja, rezultatov žal ne more prinesti. Ker po eni strani jaz kot predsednik tega stanja ne morem in ne znam presekati, po drugi strani pa ne želim biti član organa, ki mu je pomembno vse drugo kot pa časopis, sem se odločil da nepreklicno odstopim kot predsednik PS, ob tem pa tudi izstopim kot član PS Rešeta.

Prigorica 11.2.2017
Feliks Podgorelec

priponka_pdf Odstop iz mesta predsednika Programskega sveta Rešeto

Popravek obvestila o neuspelem javnem natečaju

Obveščamo, da je pri objavi obvestila o neuspelem javnem natečaju z dne 7. 2. 2017 nastala napaka, zato se besedilo obvestila nadomesti z naslednjim:

Javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto Svetovalec za šport, ki je bil objavljen dne 5. 1. 2017 na spletni strani Občine Ribnica in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (reg. št. prijave MR90610), se zaradi spremenjenih okoliščin razveljavi.

Prijavljeni kandidati imajo pravico pisno zahtevati vrnitev predloženih dokumentov, ki so jih predložili kot dokaz za izpolnjevanje zahtevanih pogojev za opravljanje dela.

Za nastalo napako se opravičujemo.

 

ŽUPAN
Jože Levstek

priponka_pdf Obvestilo o neuspelem javnem natečaju

Odgovor na izjavo dopisnikov Rešeta »Vabilo na pustni karneval namesto utemeljene kritike«

V izjavi dopisnikov občinskega glasila, ki so jo 2. februarja naslovili na lokalne in državne medije, so avtorji navedli skupek neosnovanih trditev in nejasnih očitkov, ki so vsebinsko prazni, omalovažujoči ter neresnični. Čeprav smo vsa pojasnila podali že v obvestilu za javnost 1. februarja, se moramo na napačne informacije znova odzvati.

Rdeča nit očitkov v izjavi dopisnikov je neresnična trditev, da je uslužbenec občinske uprave, ki skrbi za odnose z javnostmi, deloval v nasprotju s pooblastili in da je njegovo imenovanje na mesto člana uredništva sporno. To nikakor ne drži, saj 10. člen Odloka o javnem glasilu Občine Ribnica določa, da mora biti eden izmed članov uredniškega odbora imenovan iz vrst zaposlenih v občinski upravi. Njegovo delovno področje sovpada z nalogami uredništva, zato bi bil vsak drugačen izbor nelogičen.

Zaradi napačne interpretacije dogodkov znova izpostavljamo, da se je uredniški odbor pri pripravi januarske številke glasila soočil z vprašanjem o smiselnosti objave pisma bralke, ki je bilo v povezavi s prometno ureditvijo Opekarske ceste naslovljeno na župana. Že v času pred izidom Rešeta je občanka prejela odgovor občinske uprave, v katerem ji je bilo znova pojasnjeno, da sta njeno pobudo v letih 2012 in 2013 obravnavala tako Občinski svet občine Ribnica kot Komisija za prometno varnost pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ribnica. Povabljena je bila tudi na javno razpravo v sklopu Celostne prometne strategije.

To se je zdel urednici kot tudi članu uredniškega odbora dovoljšen argument za izločitev pisma. Sporazumno je bilo dogovorjeno, da se prostor zapolni z oglasno vsebino, ki jo pripravi član uredniškega odbora. Urednica se je na lasten predlog odpovedala tudi svojemu zapisu (Uredničin komentar), čeprav ji je član odbora svetoval, da ga še dodatno razširi na pridobljen prostor v glasilu. Zato je bilo še isti dan pripravljeno in poslano vabilo na pustni sprevod.

Toda dogovor ni bil realiziran, kot je bilo ugotovljeno šele po pridobitvi informacij iz tiskarne, saj se urednica ni več odzivala – niti na telefonske klice. V prepričanju, da gre za pomoto, se je v sodelovanju s tiskarno domnevna napaka odpravila. Neposredno za tem smo prejeli sporočilo urednice, da ne želi več sodelovati pri snovanju Rešeta in da je zadnje napotke pošiljala brez vednosti ostalih z zasebne e-pošte.

Neosnovano je tudi sklicevanje na politične pritiske. V primeru, da bi prišlo do navzkrižnih mnenj, ima uredniški odbor oz. urednik možnost, da presojo o objavi preda v reševanje Programskemu svetu Rešeta. Zato so očitki, da »vladajoča elita« ali »nek uradnik« neomejeno posegajo v delo uredniškega odbora Rešeta absurdni. To podpira tudi dejstvo, da Programskemu svetu Rešeta tovrstnih primerov še ni bilo potrebno obravnavati.

Popraviti moramo tudi navedbe o »statutu glasila«. Predlagana sprememba odloka o Rešetu je med drugim predvidela, da postopek izbire urednika in uredniškega odbora opravi Občinski svet, v katerem nima nobena politična stranka večine. Na kakšno »premoč« v demokratično izvoljenem občinskem organu se avtorji torej sklicujejo, ne želimo ugibati, kajti lahko bi prišli do zaključka, da tako neodvisni pa le niso.

Služba za odnose z javnostmi Občine Ribnica

Javni razpis MIZS za izbor izvajalcev letnega programa športa na državni ravni v Republiki Sloveniji v letu 2017

Obveščamo vas, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo javni razpis, namenjen dejavnikom na področju športa. Za lažjo pot do razpisne dokumentacije objavljamo povezavo.

Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01-ZSDP, 110/02-ZGO-1 in 15/03-ZOPA; v nadaljevanju: Zakon) in 4. člena Pravilnika o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa (Uradni list RS, št. 95/99, 11/06), v skladu z Letnim programom športa v Republiki Sloveniji za leto 2017, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije na svoji 119. redni seji 26. 1. 2017, objavlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost, in šport

 Javni razpis za izbor izvajalcev letnega programa športa na državni ravni v Republiki Sloveniji v letu 2017

 Rok za prejem ponudb: 13. 2. 2017 do 10:00

Povezava do razpisa

ODPRTJE stalne razstave telovadnega orodja JOR

Klikni za ogled panorame Ribniške doline