Praznik Občine Ribnica

Ribnica, 22. 10. 2014

župan Jože Levstek

Na slavnostni seji ob prazniku občine je župan prisotne nagovoril z besedami:

23. oktobra 1492 je cesar Friderik III. izdal patent, v katerem je dovolil trgovanje z izdelki, ki jih Ribničani sami naredijo ali pridelajo. Ta dogodek, umeščen v prvo tretjino naše pisane zgodovine, je bistveno vplival na življenje vseh Ribničanov. Zato na ta dan praznujemo naš občinski praznik.

Že tisočletja prebivamo na tem lepem koščku sveta in v tem času se nam je zgodilo veliko dobrih pa tudi slabih stvari. V 1. stoletju pred našim štetjem smo gostili Rimljane. Potem smo v tisočletju miru postavili naša naselja in število prebivalcev je rastlo. Dokumentirani zapisi se pojavljajo od leta 1100 in od takrat beležimo pestro zgodovino. Zgodovina pa je učiteljica življenja in Ribničani smo dobri učenci.

Izredno cenimo znanje, ki ima v Ribnici enako dolgo tradicijo kot  suha roba. Že v drugi polovici 14. stoletja  smo imeli prvo in tako tudi najstarejšo gimnazijo na Kranjskem. Kvaliteto šole je najlepše dokumentiral znani nemški kronist Burkhard , ki je l. 1407 prišel  kar za sedem let študirat v Ribnico in zapisal, da se je toliko naučil, da bi lahko stopil naravnost na dunajsko univerzo.

Leta 1415 so se pričeli turški vdori in trajali  skoraj dvesto let.  Samo v času od leta 1469 do 1491 so dvaindvajsetkrat plenili po pokrajini, ropali in požigali. Vendar  nikoli niso osvojili ribniškega gradu, kamor se je zateklo prebivalstvo. Veliko srečo je imel Dunaj, da je bila Turkom na poti Ribnica. To je takratna oblast razumela, zato je cesar Friderik III. leta 1492 izdal listino, kateri danes radi rečemo kar Ribniški patent, čeprav je veljal tudi za Kočevarje.

 Leta 1809 je prišel v naše dežele Napoleon in francoska uprava Ilirskih provinc. Po 4 letih je odšel, v Ribnici pa je ostal t.i. francoski most, ki povezuje oba bregova  Bistrice. Sem ter tja še danes zasledimo kakšen francoski naglas v izgovorjavi sicer tipičnih ribniških besed. Le redko pa se kdo izmed nas naredi francoza. Ocenimo lahko tudi, koliko je v enem mandatu naredil v naši občini sam Napoleon.

  Sledi sodobna zgodovina, prva in druga svetovna vojna, Jugoslavija in od  1991 do danes, čas samostojne Slovenije.

Če je naravna danost nekaj, kar nam je bilo podarjeno, je ribniška miselnost, kultura in v zadnjem stoletju tudi šport, nekaj kar je pridobljeno oziroma prigarano. Že res, da je Ribničan naravni talent za uporabo možganskih vijug in za aktivno podjetniško ali  drugo ustvarjanje, vendar vse to deluje in daje rezultate le z nenehnim učenjem in inovativnostjo.

V podjetništvu, predvsem družinskem podjetništvu smo zagotovo prvaki. Znano je, da pri delu, kulturi, športu ali zabavi, skratka pri vsem, kar radi počnemo, delamo vse z užitkom. Ko smo začeli delati suho robo, smo jo tako radi delali in toliko naredili, da je postal domači trg premajhen.  Tako smo hočeš – nočeš morali izumiti še izvoz. Seveda bi raje videli, da bi kdo, karkoli naredil namesto nas, vendar takšnega junaka še ni bilo pod soncem.

Si predstavljate, da smo se že pred 500 leti peš podali na pot, brez znanja tujih jezikov, brez poznavanja sodobnih marketinških pristopov in prodali vso robo, katero smo nosili s seboj. To je več kot le naravni talent. To je umetnost, vsaka umetnost pa zahteva ogromno truda in znanja.  Zanesljivo je temu botrovala ribniška pamet, ki je obvladovala dani trenutek in dobro ocenjevala prihodnost in vse nianse človeškega značaja.

 Naše mednarodno delovanje je utiralo pot evropski skupnosti, saj od leta 1492 prosto trgujemo, brez carin po širnem evropskem prostoru. Obvladujemo različna trgovanja, najljubša nam je prodaja, kjer lahko uporabimo veščino »glihanja«, seveda se spodobi, da na koncu obvelja naša cena. 

Včasih je krojil našo usodo Dunaj, danes se nam dogaja Bruselj.  Že od vstopa v EU čakamo, da iz  Bruslja dobimo nov patent, s katerim bi zaščitili ribniško pamet. Pa ne toliko zaščitili, gre bolj zato, da bi malo lažje zadihali, predvsem z vidika davkov. Morda bi nam Ljubljana potem zgradila tudi kakšno novo cesto, če bi iz celega sveta prihajal gledat in poslušat to novo evropsko znamenitost. In verjemite prav vsak od obiskovalcev bi odšel iz Ribnice z najmanj tremi novimi spoznanji: da odhaja domov bolj pameten, da ima prazno denarnico, v kovčku pa poleg ostalega še kopico lesenih in lončenih izdelkov.

Bog je bil dobrohoten, ko je ustvarjal našo dolino in Ribničani smo dobili vse najboljše človeške lastnosti:  ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost, delavnost, humanost, vedoželjnost, učenost, šegavost, kulturnost, dobro voljo in skoraj neskončno zalogo pameti in humorja. Takšen bi moral biti sleherni sodobni človek, če ima njegova koža, vsaj približno isto številko kot njegovo telo.

Še posebej pomembno je, da je okolje v katerem živimo, čim bolj uravnoteženo in temu cilju sledimo že vrsto let z našimi projekti.

Zato ob tej priložnosti čestitam vsem podjetnikom, ki so uspeli ohraniti zaposlenost, še posebej tistim, ki so celo v teh časih uspeli slediti novim zahtevam trga in so proizvodnjo celo razširili in dodatno zaposlovali.

V enaki meri gredo čestitke vsem akterjem na družbenem in družabnem področju našega sobivanja. Vsa društva, vsi klubi in druge organizirane skupine, vsi mentorji, ki sistematično delate z mladimi, da dosegajo vedno boljše rezultate, vsi mi in vsaka naša dejavnost prinaša drobec na tehtnico, ki vse bolj kaže na kvaliteto življenja v Ribnici.

Spoštovani!

Vsi skupaj gradimo mozaik odnosov in sobivanja v ribniški občini. Nepogrešljivo barvo v mozaiku ste dodali tudi vi, spoštovani prejemniki letošnjih nagrad in priznanj Občine Ribnice. Vsak na svojem področju ste naredili veliko dobrega. Za vašo vero, voljo, pogum, odgovornost in ustvarjalnost se vam iskreno zahvaljujem. Če kdaj, potem danes potrebujemo oživitev vseh teh vrednot, katere so omenjene tudi v naslednjih verzih:

Ribniška dolina so rame

očeta in mame.

Je gnezdece pravo,

je streha nad glavo.

Je iskra, ki vname ,

se zate in zame,

so strune kitare

za pesmi stare.

Je voda v puščavi

in čaj, ki pozdravi

vse hibe probleme

brez vsake izjeme.

Je bunda za zimo

in pesem, ki z rimo

spomine poboža,

da vzpnejo kot roža

se tja, kjer jih zvezda

kot ptiček iz gnezda

počaka predano,

da s tabo in z mano

pripravimo polje

za njeno vesolje,

za danes za včeraj,

za jutri za zmeraj.

Je oče je mati,

ki nikdar pred vrati

nikogar ne pušča,

ki pride brez trušča.

Za hčere sinove,

za svoje rodove

živi in kljubuje,

da ne bi na tuje

nas pot odpeljala.

Ribnica hvala!

 

Ob prazniku Občine Ribnica, vsem skupaj želim prijetno praznovanje.

 

PREJEMNIKI OBČINSKIH NAGRAD IN PRIZNANJ TER ŽUPANOVIH PRIZNANJ:

ČASTNI OBČAN: Edo Tanko

 

 

 

 

 

 

 

 

URBANOVA NAGRADA: Joras center d.o.o.

 

 

 

 

 

 

 

GALLUSOVO PRIZNANJE: Franc Trdan

 

 

 

 

 

 

 

GALLUSOVO PRIZNANJE: Stanko Grebenc

 

 

 

 

 

 

 

PRIZNANJE OBČINE RIBNICA: Simon Korošec

 

 

 

 

 

 

 

PRIZNANJE OBČINE RIBNICA: Gai Riossa

 

 

 

 

 

 

 

ŽUPANOVO PRIZNANJE: Stanko Oblak in Peter Adamič

 

 

 

Energetska sanacija OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica – zaključek investicije

Ribnica, 15.10.2014

 

priponka_wordEnergetska sanacija OŠ Ribnica – zaključek investicije

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Razpis za oddajo službenih stanovanj v najem

priponka_pdf Razpis za oddajo službenih stanovanj v najem

priponka_pdf Vloga za prijavo na razpis

 

Namera o ustanovitvi služnostne pravice parc. št. 402/0 k.o. Dolenja vas

V skladu s 3. odstavkom 55. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) Občina Ribnica objavlja

 

NAMERO O USTANOVITVI SLUŽNOSTNE PRAVICE

 

 na parc. št. 402/0 k.o. 1629-Dolenja vas za prekop zemljišča in postavitev omarice za potrebe omrežja Telemach.

 Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice se sklene po 15 dneh od objave namere, ki se objavi na uradni spletni strani Občine Ribnica 9.10.2014.

10. oktober – Svetovni dan duševnega zdravja

priponka_pdf Izjava za javnost – Živeti s shizofrenijo

 

Namera o ustanovitvi služnostne pravice(parc. št. 3249/30 k.o. Prigorica – parc. št. 3249/179 k.o. Prigorica)

V skladu s 3. odstavkom 55. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) Občina Ribnica objavlja

 

NAMERO O USTANOVITVI SLUŽNOSTNE PRAVICE

na parc. št. 3249/30 k.o. 1627-Prigorica za izgradnjo in vzdrževanje zajemnega objekta in dovodne cevi do parc. št. 3249/179 k.o. 1627-Prigorica.

 Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice se sklene po 15 dneh od objave namere, ki se objavi na uradni spletni strani Občine Ribnica 7.10.2014.

Namera o sklenitvi neposredne pogodbe (peskokop Prigorica)

Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica na podlagi 40. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) v povezavi s peto alinejo 23. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS, št. 86/10, 75/12, 47/13-ZDU-G in 50/14) dne 2.10.2014, objavlja

 

NAMERO O SKLENITVI NEPOSREDNE POGODBE

 

Občina Ribnica namerava nepremično premoženje oddati v najem po metodi sklenitve neposredne pogodbe.

Predmet najema so parc. št. 3313/2, 3314/2, 3315/2, 3319, 3321, 3327, 3328, 3323/18, 3325, 3323/16, 3323/17, 3323/15 in 3323/14, vse k.o. 1627 – Prigorica, v skupni izmeri 2 ha 98 a 23 m2 (peskokop Prigorica).

Neposredna pogodba se sklene v 15 dneh od objave namere na uradni spletni strani Občine Ribnica.

Prometna študija območja mesta Ribnica

Občina Ribnica poziva vso zainteresirano strokovno javnost in občane, da na spodaj objavljeno prometno študijo za območje mesta Ribnica, na uradni elektronski naslov Občine Ribnica: obcina@ribnica.si, posredujejo svoje pripombe in predloge.

priponka_pdf PROMETNA ŠTUDIJA OBMOČJA MESTA RIBNICA – Prometni model

priponka_pdf PROMETNA ŠTUDIJA OBMOČJA MESTA RIBNICA – Analize ostalih vrst prometa

priponka_pdf PROMETNA ŠTUDIJA OBMOČJA MESTA RIBNICA – Mikroskopsko modeliranje

 

 

Otvoritev izgradnje II. faze vrtca

Ribnica, 26.9.2014

 

V mesecu avgustu 2014 je bila zaključena izgradnja II. faze novega vrtca v Ribnici, s čimer se je tudi funkcionalno zaključila izgradnja celotnega vrtca. Celoten objekt vrtca je bil namreč zasnovan tako, da je omogočal gradnjo v dveh fazah, pri čemer je I. faza zajemala izgradnjo upravno gospodarskega objekta in objekta za otroke z 10 oddelki ter II. fazo, ki je zajemala izgradnjo 10 oddelkov. Z izvedbo II. faze se zagotavlja varstvo za 180 predšolskih otrok, ki so v nove prostore vrtca vstopili s prvim septembrom 2014.

»Operacijo je delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitev razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: »Razvoj regij«, prednostne usmeritve: »Regionalni razvojni programi«.

Vrednost investicije (II. faza):                                                                              2.453.323,08 EUR (z DDV)

Sofinanciranje (Evropski sklad za regionalni razvoj):                                                1.352.202,68 EUR

Posojilo (Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja):                                 515.000,00 EUR

 

Izvajalec: Riko d.o.o., Bizjanova 2, 1000 Ljubljana

Nadzornik: Projekt d.d. Nova Gorica, Kidričeva ulica 9a, 5000 Nova Gorica

 

 

 

Javno naročilo gradnje – AGROMELIORACIJA BUKOVICA

priponka_wordJavno naročilo gradnje – AGROMELIORACIJA BUKOVICA